VSTOPANJE SLOVENIJE PREKO EVROPSKIH MEJA
Prvi uradni obisk predsednika Kazahstana Nursultans Abishevichs Nazarbayeva. To je prvi obisk na najvišji ravni ob 10-letnici medsebojnega priznanja med državama.
Izjava predsednika Milana Kučana na skupni novinarski konferenci

Ljubljana, 22. maj 2002


MILAN KUČAN:
Spoštovane gospe in gospodje, s predsednikom Nazarbajevim sem se imel priložnost srečati večkrat na različnih sestankih po svetu. Vesel sem, da sem ga lahko danes pozdravil na uradnem obisku v Sloveniji. Ta obisk označuje slovensko zunanjo politiko. Doslej je bila Slovenija, čeprav ne izrecno, pa vendarle usmerjena na urejanje svojega položaja in potrjevanje svoje prepoznavnosti v evropskem prostoru, s prizadevanji za včlanitev v Evropsko unijo in v NATO. Naše članstvo v Varnostnem svetu pred leti pa je vendarle pokazalo na potrebo, da bi bilo za verodostojnost naše države nujno potrebno, da usmerimo pogled tudi širše v prostor za evropskimi mejami. Zdaj so se intenzivirali odnosi Slovenije tudi z nekaterimi neevropskimi velikimi državami, s Kitajsko, Slovenija intenzivira dolgo let zapostavljene odnose z Rusijo in s Kazahstanom, ki velja za evro-azijsko državo. To ima tudi simbolno sporočilo.

Kot ima simbolno sporočilo tudi to, da se prav v času, ko v svetu niso povsem izginila razmišljanja o tem, da je sedanja konfliktnost sveta tudi konflikt ali celo spopad civilizaciji in religiji, je prav obisk gospoda Nazarbajeva pri nas dokaz, da ne gre za to; da so korenine tega našega konfliktnega sveta drugje, da so v socialnih vprašanjih, v prepadih, ki so se odprli med razvitim oziroma bogatim in nerazvitim svetom, da so v nepravični porazdelitvi akumuliranega bogastva do človeštva, v dostopnosti do sodobnih tehnologij in da so to področja, ki omogočajo razraščanje tudi različnih fundamentalizmov, ksenofobije, vse do mednarodnega kriminala.

O teh stvareh sva z gospodom predsednikom govorila zelo odkrito. Afganistan je zelo blizu Kazahstana, Kazahstan na svojem jugu meji na veliki islamski svet, je sosed Kitajske, je sosed Rusije. Znane so iniciative Kazahstana za nastanek in za ohranjanje skupnosti neodvisnih držav, ki so v mnogočem preprečile s svojim institucionaliziranjem odnosov tragično usodo, kakršna je doletela nas in nekdanje narode, ki so živeli v Jugoslaviji. Poznamo tudi pobude gospoda Nazarbajeva za ustanovitev varnostne skupnosti azijskih in centralno azijskih držav, ki se bodo v kratkem srečale na najvišjem nivoju v Kazahstanu. Kar govori v prid slovenskemu spoznanju je, da je Kazahstan zanimiva država, s katero kaže vzpostaviti in ohranjati kontinuirani politični dialog.

Pomembni so pogledi takšne države, ki je tudi v sebi multinacionalna in multikulturna, na to kar se danes dogaja v svetu. Z njenimi pogledi na prihodnost Združenih narodov kot edine in funkcionalne forme, ki jo imamo zato, da upravlja s svetom, in je potreben pogovor o tem, ali to upravljanje povsem zadošča sedanjim razmeram globalnega sveta. Ali ta svet ne potrebuje tudi nekatere bolj izrazite skupne vrednostne osnove, ki naj bi jih vsi varovali, spoštovali in potrjevali v medsebojnih odnosih.

Kazahstan je bogata država po svojih naravnih, energetskih, rudnih, kmetijskih in tudi po človeških virih. Predsednik Nazarbajev je v razgovoru večkrat dejal, da ni velikih in majhnih držav, da so samo uspešni in ponosni narodi, narodi ki so pripravljeni in sposobni vzpostavljati prijateljske in tvorne odnose z drugimi narodi.

Razumljivo je, da ima Slovenija velik interes za širitev sodelovanja s Kazahstanom,. Ne samo na politični ravni, ampak tudi na področju kulture, ki je zelo zanimiva in seveda tudi na področju gospodarstva. Prepričan sem, da bo predsednik naše vlade dr. Drnovšek izkoristil priložnost, ki se ponuja ob obisku predsednika Nazarbajeva in da bo prišlo do konkretnih razgovorov o možnostih naše farmacevtske industrije, o možnostih slovenskih gradbenih potencialov, o možnostih naše tekstilne, obutvene in druge industrije in seveda, da se izkoristijo tudi prometne možnosti, ki jih imata tako Slovenija kot Kazahstan.

Tisto, kar je morebiti posebej pomembno, je tudi priložnost za pogovor o tem, kje nastajajo vzroki in kako je možno odgovarjati na izzive ilegalnih migracij, ki pritiskajo danes na svet in s katerimi se soočata tako Kazahstan kot tudi Slovenija in to ne samo zaradi kriznih vojnih žarišč v Afganistanu, ampak predvsem iz socialnih razlogov in nezadovoljstva ljudi, da živijo na obrobju, kamor jih običajno razmere potiskajo. To so vse teme, ki so aktualne za nas, za Kazahstan, za vse človeštvo. Zdi se mi, da bi takšen produktiven dialog lahko pomagal k boljšemu razumevanju stališč in opredelitev ene in druge države in da bo najbrž potrebno takšno delo intenzivirati, z našega vidika in z vidika naših interesov, tudi z drugimi državami na tem območju. Hvala lepa.

VPRAŠANJE novinarja o priložnostih za sodelovanje na gospodarskem področju:

MILAN KUČAN
Kazahstan je končal ali končuje gospodarske reforme. Lastninske reforme so končane, deluje svobodni trg, tržna ekonomija. Razumljivo je, da sodelovanje na gospodarski ravni zahteva svoje pravne okvirje in pravne garancije. S predsednikom sva govorila o tem, da je nujno potrebno, da bi zgradili to pravno infrastrukturo skozi meddržavne sporazume, ne samo s trgovinskim sporazumom, ampak predvsem s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja in sporazumom o zavarovanju investicij. Seveda, ekonomski pokazatelji, makroekonomski pokazatelji Kazahstana so takšni, da zaslužijo vse spoštovanje in občudovanje, da je bilo to v tako kratkih letih mogoče doseči. Ni brez razlogov ocena, da je Kazahstan gospodarsko najuspešnejša država nekdanje Sovjetske zveze, gospodarsko celo uspešnejša od Rusije.