Izjava

DOBRA PRIHODNOST SODELOVANJA JE ZAGOTOVLJENA
Izjava predsednika republike Milana Kučana na novinarski konferenci ob uradnem obisku na Malti

Valetta (Malta), 9. oktober 2002

Na povabilo predsednika Republike Malte Guida de Marca je bil predsednik Milan Kučan s soprogo od 7. do 8. oktobra 2002 na uradnem obisku na Malti. Predsednik Kučan se je v času obiska srečal z gostiteljem, malteškim predsednikom de Marcom, predsednikom vlade Edwardom Fenechem Adamijem, vodjo opozicijskih strank dr. Alfredom Santom, obiskal je Gospodarsko zbornico Malte.

V času obiska je bil med Republiko Slovenijo in Republiko Malto podpisan sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Spoštovane gospe in gospodje, obisk je v mojih očeh izredno pomemben in uspešen. Obisk pada v čas sklepnih pogajanj o širitvi Evropske unije. Vsi moji pogovori - včeraj s predsednikom republike, danes s predsednikom vlade in s predstavniki opozicije ter tudi na Gospodarski zbornici – so v bistvu bili pogovori o našem prihodnjem partnerstvu v Evropski uniji.

Podobnost pogledov je zelo visoka, najbrž je tudi posledica dejstva, da imamo že toliko let odkrit in stalen politični dialog o vseh ključnih vprašanjih, ki zadevajo Evropo, pa tudi širše, ki zadevajo vprašanja sodobnega sveta.

Tudi pogledi na sklepni del pogajanj so zelo podobni. Oboji smo pristaši individualnega tretmana, ker povprečja, ki jih dostikrat uporablja EU, zakrijejo posebnosti posameznih držav. Te specifičnosti za EU v kvantitativnem smislu niso pomembne, za vsako od držav kandidatk pa so lahko zelo pomembne, zlasti z vidika kreiranja javnega mnenja. Niti Slovenija niti Malta ne idealizirata Evropske unije. Ne mislimo, da je to idealna združba, je pa edino, kar ima za zdaj Evropa zanesljivega in trdnega. Verjamemo, da bodo nove članice, ki niso obremenjene z zgodovino obstoječih odnosov znotraj unije, prinesle svežino. Da bo to pomagalo presegati ostaline miselnosti, da gre še zmeraj za ekonomsko skupnost. Da je združena Evropa in Evropska unija kot njena hrbtenica, čedalje bolj tudi politična entiteta z razvitimi zunanjepolitičnimi, obrambnimi in varnostnimi funkcijami. Da je to politična entiteta, ki želi imeti vpliv v sodobnem svetu, ki želi prevzeti svoj del odgovornosti za to, kar se v svetu dogaja in ki je ta vpliv in odgovornost tudi sposobna zagotoviti.

Politični odnosi med Slovenijo in Malto so odlični. Želja obeh držav je, da bi na to raven dvignili tudi ekonomske odnose. Malta je za Slovenijo ugodna destinacija, od koder bi slovenska podjetja skupaj s partnerji z Malte lahko vstopali v severnoafriška tržišča. Malta je za nas pomembna tudi zaradi pomorskega prometa in prometnega križišča, ki ga predstavlja v sodobnem pomorskem prometu. In obratno - mislimo, da Slovenija predstavlja dobra vrata za vstop malteških podjetij na trge nekdanje Jugoslavije, na trge nekdanje Sovjetske zveze, na cel prostor vzhoda in jugovzhoda Evrope.

Stiki med državama so pogosti, zdaj je vzpostavljena tudi formalna infrastruktura, ki zagotavlja zanesljivost poslov in mislim, da je zato dobra prihodnost zagotovljena.

Hvaležen sem gospodu predsedniku republike in predsedniku vlade za odličen program, ki nam je bil pripravljen in ki nam je omogočil, da smo se z Malto pobliže seznanili. Mislim, da je mogoče reči, da je to eden od mejnikov v naših odnosih in kot lahko razumete, sem glede prihodnosti optimist.

* * *

Vprašanje: Gospod predsednik, ali lahko prosim poveste, kako gledate na irski referendum glede širitve EU?

Milan Kučan: Moral bi povedati, da je znotraj Evropske unije in znotraj procesa združevanja Evrope, zelo pomemben element solidarnost. Zdelo se bi mi zelo nenavadno, če bi kdo, ki je bil deležen prednosti razvoja, ki ga omogoča skupno življenje v EU, zdaj to preprečeval tistim, ki smo šele na pragu EU. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so najbolj razvite kandidatke Malta, Ciper in Slovenija to stopnjo razvitosti, ki je na ravni razvitosti najmanj razvitih članic EU, Grčije, Španije, Portugalske, dosegle pravzaprav brez kakšnega večjega dostopa do strukturalnih in kohezijskih skladov. Če bi namesto solidarnosti prevladal egoizem, je to slaba napoved za prihodnost Evropske unije. Prepričan sem, da bodo prevladale te vrednote in da Evropska unija ne bo razumljena samo kot "daj-dam" skozi cost-benefit analizo. Lahko mi sicer odgovorite, da je morebiti to vendarle iluzija. Morebiti tudi je, ampak mislim, da Evropski uniji nekaj idealizma več, tistega, ki je že na meji iluzije, ne bi škodil. Skozi pogajanja o kvotah, o kontribucijah, o razdeljevanju sredstev, dotacij in o vplačilih, se pravzaprav smisel obstoja Evropske unije dostikrat izgubi. Mislim, da je Evropska unija veliko več kot to in da so tako mislili tudi ljudje, ki so to davno - po koncu druge svetovne vojne, to idejo evropskega združevanja - tudi razvili.

Podvprašanje: Ali lahko poveste vaše mnenje glede irskega referenduma?

Kučan: O irskem referendumu sem v bistvu povedal. Mislim, da irski referendum ne bi smel preprečiti širitve in da bi negativen rezultat pomenil, da je prevladal egoizem in ne solidarnost.

Vprašanje: Prosim za vaše mnenje glede zavezništva malih držav znotraj EU? Ali menite, da bi bilo takšno zavezništvo dobro?

Milan Kučan: Težko je reči. Menim, da se bodo v Evropski uniji zavezništva ustvarjala na podlagi interesov okoli povsem konkretnih vprašanj. Mislim, da tradicionalna zavezništva ne bodo imela več dolgega življenja. Če pa bi se taka zavezništva sklepala, potem bi se morala sklepati ne proti komu, ampak za kaj – torej za dobre predloge, za tiste, ki so v interesu celote ali vsaj večjega dela EU. To pa ne izključuje sodelovanja malih držav, zato ker je pogled malih držav na ključna vprašanja Evrope dostikrat drugačen, ali pa vsaj drugače zaznan, kot pogled velikih držav.

Vprašanje: Kaj menite o razcepljenosti tako prebivalcev Malte kot tudi predstavnikov političnega vrha Malte glede vključitve v EU?

Milan Kučan: Meni je od zunaj to težko presojati. Pri nas je referendum obvezen in bo usodno vplival na slovensko odločitev. Če sem prav razumel, je referendum na Malti posvetovalen in s tem seveda ostaja več manevrskega prostora. Meni pa se, z vidika Slovenije in z vidika naših izkušenj, stališča ne zdijo tako zelo konfrontirana, kot se to mogoče čuti tukaj na Malti. Seveda pod enim pogojem – če pogledate na te dileme, ki so zelo legitimne, z vidika procesov, ki v svetu tečejo in z vidika neke prihodnosti, ki jo je mogoče razmeram v svetu napovedati. Ti procesi pa govorijo ne samo o globalnosti sveta, ampak o veliki stopnji medsebojne odvisnosti v tem svetu. Mnoge pozitivne in mnoge negativne stvari so postale transnacionalne. Transnacionalen je postal kapital, tehnologije, zlasti informacijske, kriminal vseh vrst, na žalost, je postal internacionalen, terorizem je postal transnacionalen, ogrožanje okolja je postalo transnacionalno, pomanjkanje neobnovljivih virov energije je postala transnacionalna skrb. In zato s tradicionalnim razumevanjem nacionalne suverenosti na ta vprašanja ni več mogoče učinkovito odgovoriti. Ta svet zahteva torej ne več sklicevanje na nacionalno suverenost, ampak sodelovanje v imenu skupne odgovornosti za prihodnost človeštva in za prihodnost življenja na planetu na sploh. Seveda pa način pogajanj med Evropsko unijo in kandidatkami nekatere specifike, kot sem rekel že prej, spregleduje in to otežuje borbo za javno mnenje. Najbrž bi bilo koristno, da bi se prigovore Malte ali kakšne druge države kandidatke na te vrste opozorila – da bi uho Evropske unije bilo bolj odprto. Če bi to bilo, bi najbrž bila točna moja ugotovitev, da morebiti stvari med opozicijo in pozicijo na Malti niso tako ostro polarizirane, kot se zdi.