NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE MILANA KUČANA V LETU 2000

Ljubljana, 31. december 1999




Slovenke in Slovenci,
državljanke in državljani Slovenije

Smo pred novim letom. Letos tudi desetletjem, stoletjem, pred tisočletjem.

Smo pred novim upanjem. Pred nami so novi veliki izzivi, nove velike odločitve. Določale bodo naše prihodnje življenje, življenje prihodnjih slovenskih rodov; tudi človeštva.

Na ta čas smo pripravljeni. Skozi preteklost, ki nas je trdo preizkušala, smo dozoreli. Imeli smo k sreči vselej srčne in modre ljudi. Ti so v urah, usodnih za narod, zmogli strniti voljo posameznikov v skupni narodov zmagoviti napor. Zato nosimo v prihodnost dober izračun preteklosti.

Naša zgodovina ni več le del zgodovine drugih. Sami odločamo, kako bomo živeli doma in kako nas bodo prepoznavali v svetu. Trdno stojimo na svojih domačih tleh. Ta so nas zaznamovala z jezikom, kulturo in zgodovino. A želimo se srečevati in sodelovati z vsemi drugimi ljudmi na izvirih gospodarskega in tehnološkega razvoja, znanja, kulture, odločanja in duha nove civilizacije človeštva.

Imamo svojo državo. Spoštujmo jo in bodimo ponosni nanjo. Doma postorimo, kar je treba, da bi se samozavestno prilegala prihajajočim časom, svetu, ki bo drugače razumel meje, se odpirala sodelovanju in ustvarjalnemu tekmovanju. Postanimo učeča se družba z dobrimi in vsem dostopnimi šolami. Postavimo si visoke ambicije za odličnost našega dela, pri podpori podjetniški pobudi in ravnovesju med človekom in naravo, med delom in kapitalom. Postanimo notranje trdna družba. Bodimo solidarni, nikogar ne puščajmo osamljenega in brez pomoči v stiskah in nesreči. Bodimo svet prijaznega izziva za mlade.

Sedanjim rodovom je dano, da živimo med starim in novim svetom. Začetek tega stoletja je še čvrsto pripadal svetu podrejanja, vojn in nasilja. Ta svet počasi zahaja v naš skupni spomin. Konec stoletja pa že sega v svet, ki šele prihaja. Tragičnost naših izkušenj lahko zavaruje prihodnje rodove pred razčlovečenostjo sveta, pred življenjem brez vrednot. Nov svet bo negotov pa tudi obetaven. Z razvojem bo več možnosti za boljše življenje, za blaginjo in mir, za spoštovanje dostojanstva človeka in enkratnosti njegovega življenja. To bo varovano s pravnim redom in moralnimi vrednotami ter skupno odgovornostjo držav in mednarodne skupnosti, da jih spoštujejo. Tudi zato, da človeškemu življenju ne bosta določala vsebine le tehnika in kapital, da bo v njem dovolj prostora tudi za ponos, ljubezen, pravičnost, poštenost, solidarnost, za čast in dostojanstvo.

Ustvarili in zavarovali smo si svoj prostor svobode. Vse več nas misli, da je prišel čas za slovo od starih zamer, sovraštva in razprtij, da te nesrečne dediščine ne bomo nosili v prihodnost. To je dobro znamenje. Ne dovolimo neodgovornega ravnanja z usodami ljudi. Odzovimo se na nestrpnost in grobe žaljive besede, da bo mogoče naše skupno življenje; kljub razlikam mora biti prostor za vsakogar med nami. Odzivati smo se dolžni vsi, ne le z besedami marveč tudi z dejanji, tudi predsednik države, vlada, poslanci, stranke, civilna družba, tudi cerkve. Vsi, zaradi vselej iste, čeprav različne odgovornosti za prijazno življenje ljudi v slovenski državi in zaradi privrženosti njihovi prihodnosti, za kakršno smo se odločali ob plebiscitu.

Za naše življenje in prihodnost je varna in dobra tista pot, ki pelje k sožitju in solidarnosti, k strpnosti in k tvornemu skupnemu življenju, ki spoštuje različnosti. Premislimo nocoj in te dni. Odločajmo se za to pot, vztrajno in zavestno, v besedah in v dejanjih. Vsi skupaj in vsak zase. V tak svet, varen in prijazen, bodo mladi ljudje spet z veseljem rojevali želene in srečne otroke. Njih vrisk in radost bo potrditev te poti. Po njej bo prej ali slej stopalo vse človeštvo, morda tudi v svetove, ki so danes še daleč za obzorji človeškega duha.

Za vse to imamo dovolj poguma, volje, preizkušene modrosti, tudi znanja in ugleda v svetu. Slovenija je država marljivih, sposobnih, znanj željnih, iznajdljivih in odgovornih ljudi. To je najtrdnejše jamstvo za zrele odločitve v času, ki vstaja pred nami.

Mineva dva tisoč let našega štetja. Od vseh teh let so zagotovo naša najlepša. Ker so naša, ker smo jih živeli z ljubeznijo, samozavestjo in odgovornostjo. Ker smo se jih veselili in ker nam kljub grenkim izkušnjam ostajajo opora ter drag in ljub spomin.

Želim vam vsem, da bi bilo takšno tudi prihodnje leto. Prijazno in srečno. In mirno.