Govor

Z ARGUMENTI DO GLOBLJEGA RAZUMEVANJA PROBLEMOV
Mednarodni debatni študentski turnir
Nagovor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana

Ljubljana, 26. april 2000

"Če je družba sposobna vzpostavljati notranji dialog, če je odločena spodbujati razmišljanje in argumentirano opredeljevanje do dilem, s katerimi je soočena, je tudi majhna družbena skupnost v svojem mikrokozmosu lahko duhovna velesila. Svojo duhovno moč skrbno udejanjanja tudi prek visoke kulture dialoga med posamezniki in skupinami, ki poslušajo zato, da bi slišali, ki gledajo zato, da bi videli in ki govorijo zato, da bi se pogovorili in dogovorili. Družba, ki tega ne zmore, podleže govorjenju v prazno, v katerem posamezniki poslušajo in slišijo samo svoj lastni odmev," je med drugim poudaril predsednik republike v svojem nagovoru udeležencem mednarodnega študentskega debatnega turnirja iz desetih evropskih držav.

Spoštovani mladi udeleženci mednarodnega debatnega turnirja,

iskreno sem vesel priložnosti, da vas lahko danes pozdravim v Sloveniji. Predvsem pa sem vesel, da lahko prisluhnem vašemu razpravljanju in da lahko slišim, kako vaš mladi um neobremenjeno in prepričljivo išče poti do resnice, kako jo išče preko poti do sočloveka. Kako ga skuša razumeti, razumeti njegovo vrednotenje problemov, razumeti njegove dvome in strahove, njegove interese in ambicije. Prepričan sem, da kaže vaša odločitev za kulturo dialoga na vašo trdno opredelitev, da ostanete odprti do drugačnosti ter da drugačnost sprejemate kot preseganje in bogatenje subjektivno zmajenega dojemanja sveta in življenja. Vaše razmišljanje o argumentih in elementih za argumente v debati samo po sebi dokazuje, da sveta ne vidite črno ali belo in da se vam zdi vredno, po poti argumentov, vztrajno iskati tisto, kar je lahko skupno vam in sogovorniku, kar poglablja razumevanje problemov in zato tudi lajša iskanje rešitev.

Dialog in strpnost v dialogu sta v družbi vedno bila in ostajata posebni vrednoti. Govorita o notranji trdnosti tistega, ki je sposoben voditi dialog z drugače mislečimi, pa tudi o notranji trdnosti celotne družbe, ki spodbuja dialog. Če je sposobna vzpostavljati notranji dialog, če je odločena spodbujati razmišljanje in argumentirano opredeljevanje do dilem, s katerimi je soočena, je tudi majhna družbena skupnost v svojem mikrokozmosu lahko duhovna velesila. Vendar mora biti sposobna udejanjati visoko kulturo dialoga med posamezniki in skupinami, ki poslušajo zato, da bi slišali, ki gledajo zato, da bi videli in ki govorijo zato, da bi se pogovorili in dogovorili. Družba, ki tega ne zmore, podleže govorjenju v prazno, v katerem posamezniki poslušajo in slišijo samo svoj lastni odmev.

Dialog in strpnost sta posebni vrednoti tudi v nastajajoči globalni družbi, v medmrežni družbi globalizacije in individuacije, v kateri se vzpostavlja drugačno pojmovanje časa in prostora in v kateri se zarisujejo novi sistemi človeških odnosov. Ni dvoma, da se bodo ti odnosi oblikovali tudi prek virtualne, medmrežne izkušnje, torej zunaj tradicionalnega neposrednega izkustvenega sveta posameznika. Njegov svet se bo v veliki meri oblikoval prek dražljajev iz različnih koncev sveta, ki bodo tekmovali za njegovo pozornost. Tudi v teh brezštevilnih dražljajih bo posameznik moral biti sposoben razbrati težo argumentov in veljavo tehtnih premislekov od poenostavitev, klišejev in stereotipov, ki odpirajo prostor iracionalnosti, strahovom, nestrpnosti in sovraštvu. Tudi iz tega razloga z veseljem pozdravljam vašo odločenost kultivirati dialog. Prepričan sem, da vam bodo vaše izkušnje debaterjev pomagale pri iskanju rešitev za nove izzive globalne družbe, ki bo vsaj tako kot njena predmoderna predhodnica potrebovala notranjo povezanost in dialog.

Kultura dialoga kot družbena vrednota dobiva veljavo tudi v novih demokracijah, ki se počasi navajajo na politični in duhovni pluralizem. Da bi se te nove demokracije čim bolj utrdile, je nujno vedno znova in povsod braniti pravico posameznika do lastne resnice o stvareh, ki jo vedno najde samo v dialogu s sočlovekom. Z medsebojnim spoštovanjem in s spoštljivo besedo. Izkušnje, tudi najbolj sveža na Balkanu, nam govorijo, da je pot med nasilno besedo in nasilnim dejanjem kratka, da pomanjkanje argumentov hitro nadomesti nestrpnost ali sovražnost do sočloveka ali skupine. Najtrdnejše varovalo pred tovrstnimi pojavi so občutljivost in sposobnost družbe ter vsakega posameznika, da prepozna jalovost, ki jo tovrstni substituti za argumente poskušajo ponujati kot možno izbiro. Sposobnost razlikovati argumente od poenostavljenih klišejev je največje jamstvo za prijazno življenje nas vseh in našo prihodnost. V tem našem skupnem upanju za preudaren razmislek o dobrih izbirah za prihodnost človeštva imate svoje mesto tudi vi, mladi debaterji. Ko si prizadevate za isti jezik, za jezik premisleka, medsebojnega razumevanja in spoštovanja, utrjujete sistem vrednot kot vezno tkivno nove Evrope in razpirate upanje za prijazen svet prihodnosti.