Govor

SLOVENSKA TRGOVINA NA EVROPSKI ORGANIZACIJSKI, TEHNOLOŠKI, INFORMACIJSKI IN PONUDBENI RAVNI
Svečana prireditev ob 50-letnici Mercatorja
Govor predsednika republike

Ljubljana, Cankarjev dom, 9. oktober 1999

"Prepiri niti za en sam tolar ne povečajo kupne moči Slovencev. Toliko manj krepijo moč slovenskih trgovcev v konkurenci z velikimi trgovskimi sistemi iz tujine. Ti so tudi zaradi prepirov in nepovezanosti slovenskih trgovcev imeli olajšano pot pri sicer razumljivem in pričakovanem prodiranju na slovenski trg. Prihajali bodo še naprej, čim bolj se bomo približevali Evropski uniji, z odpiranjem in nediskriminatornostjo tržišča, je v svojem nagovoru poudaril predsednik Kučan in izrazil zadovoljstvo, da slovenska trgovina ni podlegla še ne preseženi negotovosti dela slovenske politike pri soočanju z realnostmi bodočega članstva Slovenije v Eu. Trgovina je po njegovem pokazala "voljo in sposobnost, tudi znanje in inovativnost, da se z izzivi spoprijema kot tekmec, ki lahko nastopi tudi na tujih trgih. S kvaliteto storitev in blaga, z dobro ponudbo, dostopno ceno ter prijaznostjo do kupca. Zdaj je čas tekme, čas znanja, temu ni mogoče ubežati. Prihodnost ima samo, kdor je na svojem področju odličen. Kdor razume, da mora biti boljši od drugih in cenejši od njih."

Spoštovani,

če že človek dela v svojem življenju obračune ob pomembnejših obletnicah, je petdesetletnica pravi čas za tisto, kakor temu pravijo ekonomisti, konsilidirano bilanco, čas za kritičen premislek o stanju stvari in novih priložnostih. Podobno velja tudi za podjetje. Z določeno razliko: globalni svet na prelomu tisočletja z vsemi svojimi viharnostmi in tekmovalnostjo vnaša v podjetja še poseben nemir, zastavlja menagerjem in lastnikom strateška vprašanja za sposoben menagement in lastnike, prinaša zaposlenim v podjdetjih drugačne pogoje dela za zaposlene v podjetju. Vsem skupaj pa daje tudi možnosti in priložnosti za spreminjanje problemov v razvojni obet.

Verjamem, da išče naš nocojšnji jubilant, Mercator, svojo razvojno priložnost tako v izzivih prihodnosti, kot v koreninah preteklosti - v tisti, ko so ga "pravi ljudje na pravem mestu" s pronicljivo poslovno filozofijo znali popeljati iz skupka vaških trgovin na obrobju Ljubljane in iz časa, ko "trgovina sicer ni bila greh, lepo pa tudi ni bilo", prek različnih poti in stranpoti, v sedanji čas poindustrijske in informacijske družbe.

Prihodnosti seveda ni lahko obvladovati. Še posebej, če podjetje plove med Scilo lastnega pravočasnega razumevanja hitrih in intenzivnih sprememb, ki se dogajajo na svetovnem trgu, in Karibdo še nepregledne razvojne strategije Slovenije ter domačih zdrah in prepirov. Tudi med trgovci.

Prepiri niti za en sam tolar ne povečajo kupne moči Slovencev. Toliko manj krepijo moč slovenskih trgovcev v konkurenci z velikimi trgovskimi sistemi iz tujine. Ti so tudi zaradi prepirov in nepovezanosti slovenskih trgovcev imeli olajšano pot pri sicer razumljivem in pričakovanem prodiranju na slovenski trg. Prihajali bodo še naprej, čim bolj se bomo približevali Evropski uniji, s tem pa polni odprtosti in nediskriminatornosti tržišča. K sreči slovenska trgovina ni podlegla še ne preseženi negotovosti dela slovenske politike pri soočanju z vse bolj realnim članstvom Slovenije v EU. Pokazala je voljo in sposobnost, tudi znanje in inovativnost, da se s temi izzivi spoprijema kot tekmec, ki lahko nastopi tudi na tujih trgih. S kvaliteto stroitev in blaga, z dobro ponudbo, dostopno ceno ter prijaznostjo do kupca. Zdaj je čas tekme, čas znanja, temu ni mogoče ubežati. Prihodnost ima samo, kdor je na svojem področju odličen. Kdor razume, da mora biti boljši od drugih in cenejši od njih.
Želim verjeti, da se bo že začeto iskanje vsebine in poti strateškega povezovanja in združevanja v slovenski trgovini nadaljevalo. Lani se je po začetnem obotavljanju sprožilo gibanje za združevanje v slovenski trgovini. Med slovenske trgovce je vneslo nemir. Čas inertnosti in samozadovoljnosti se je iztekel. Vzvalovilo je tudi v vrstah slovenske živilske industrije. Tudi tam je potrebnega več poguma za pogled v prihodnost. Koraki, ki so zdaj storjeni, peljejo po poti, ki ne omogoča več povratka, kajti razmer, iz katerih pelje, že zdavnaj ni več. Ali so bili vsi ti koraki dobro premišljeni, bo pokazal čas in bodo presodili delničarji. O morebitnih nepravilnostih bodo presodili za to pristojni organi. Verjamem, da bo vse to storjeno pravočasno in da se bo povezovanje in sodelovanje dogajalo na načine in po poteh, ki so zakonite in ki spoštujejo poslovno moralo. Upam, da bodo trgovini sledila tudi druga podjetja, zlasti v industriji in agroživilstvu, in da bodo usposobljena za globalno tekmovalnost znala poiskati strateške povezave doma in v tujini. Navsezadnje mora tudi vaša, Mercatorjeva ambicija segati prek meje našega domačega trga. Tako kot to velja tudi za naša druga najboljša podjetja, banke in zavarovalnice. Saj globalizacija in evropska integracija brišeta meje nacionalnih trgov. V svetu in v Evropi tečejo procesi povezovanja s polno močjo, brez prizanesljivosti in čustvenosti.

Poslovni sistem Mercator s svojimi zamislimi in dejanji dviga slovensko trgovino na evropsko organizacijsko, tehnološko, informacijsko in ponudbeno raven. Vsaj za zdaj se uspešno varuje pred razvojnimi motnjami hitre rasti in je med največjimi in najuspešnejšimi slovenskimi podjetji. Javnomnenjski odzivi kažejo, da so kupci zadovoljni z nakupi "pri najboljšem sosedu".

Želim, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Da pri Mercatorju ne boste pozabili, da je trgovina zaradi kupcev. Prav tako želim, da bi ne pozabili, da tudi v vaših trgovinah delajo ljudje, da je med njimi veliko žena in mater, da tudi oni zaslužijo dobre medčloveške odnose in dobre delovne pogoje. Pa ne zgoljl zaradi resnice, da je samo zadovoljen trgovec je prijazen do kupca. Vi pa pravite, da ste kupcu najboljši sosed.

Dovolite pa, da ob tem spomnim še na "drugo plat medalje" - na potrebno povpraševanje oz. na kupno moč v Sloveniji. Ta sicer raste, dosegla je 14.000 dolarjev bruto družbenega proizvoda na prebivalca, kar nas umešča na prvo mesto med državami kandidatkami za EU. A je to še vedno približno dvakrat manj kot znaša npr. kupna moč prebivalca Italije in Avstrije. Hkrati s konkurenčnim usposabljanjem slovenske trgovine je treba torej krepiti tudi kupno moč ljudi. Krepijo jo lahko predvsem gospodarska rast in razvoj, večje ustvarjanje dodane vrednosti in ekonomija znanja.

To pa je že druga zgodba, ki jo pišemo upravljavci te države, še posebej parlament in vlada, in z njo ne bi želel obremenjevati vašega slavja. Želim vam, da ga drevi podoživite zadovoljno, z veseljem in v toplini skupnega druženja, a tudi z mislimi na tiste, ki jih ni tukaj in na vse vaše znane in neznane ljudi, ki so Mercator pripeljali skozi vseh teh 50 uspešnih let.

Dovolite, da posebej čestitam trgovkam in trgovcem v mojem domačem "najboljšem sosedu", v Mercatorjevi trgovini v ljubljanskih Murglah. Želim, da bi imeli povsod v Sloveniji ljudje tako prijaznega najboljšega soseda.