Javni nastopi

SLOVENSKA DRUŽBA UPOKOJENCE POTREBUJE TUDI PRI ISKANJU "TRETJEGA SOGLASJA"
Srečanje upokojencev Slovenije
Govor predsednika Kučana

Dolenjske Toplice, 29. junij 1999

"Slovenska družba vas preprosto potrebuje. Ne samo zaradi spoštovanja modrosti, stkane iz življenjskih in delovnih izkušenj. Potrebuje vaše izkušnje in razsodnost zaradi sedanjosti in tudi zaradi svoje prihodnosti. O tej prihodnosti zaenkrat še nismo zmogli doseči potrebnega soglasja. Sam ga razumem kot tretje družbeno soglasje. S prvim soglasjem smo povedali, da hočemo svojo državo. Z drugim smo povedali, kakšna naj bo njena zgradba. S tretjim moramo povedati, kako naj teče življenje v njej in kam v svetu naj bo umeščena," je med drugim dejal predsednik Kučan ter dodal, da je "pri iskanju tega tretjega soglasja, ki naj bo tudi kriterij za ravnanje upravljavcev države in politike sploh, tako glede kratkoročnih kot tudi dolgoročnih ravnanj, ne gre samo za "hoteti" in "moči", gre tudi za "razumeti" in iz izkušenj "znati". Življenjska neučakanost po preseganju danega je predvsem prednost mlajših, zato pa je življenjska izkušnja prednost predvsem vas, starejših. Trdno sem prepričan, da brez enega in drugega ne gre in tudi ne bo šlo....", ter da je mladim potrebno zaupati in jim dati "možnosti, da tudi oni odločajo o naši, skupni prihodnosti. Da tudi oni sodelujejo v iskanju soglasja o prihodnosti Slovenije. Ta neizpodbitno pripada njim in oni so zanjo najbolj zainteresirani. Prihodnost pripada njim in z njo tudi vrednosti novega časa. Za trden korak v novi čas pa potrebujejo globoke korenine. To pa ste vi, je vaša življenjska izkušnja."



Za nami je obisk predsednika ZDA Billa Clintona, za nami je začetek konca krvave krize na Kosovu. Za nami je praznovanje dneva državnosti. Še posebej to slednje, osem let našega življenja v svoji državi, kliče po našem skupnem premisleku o prenekaterem vprašanju. Današnje srečanje je ena od dobrih priložnosti za to.

Ko sem bil lani med vami, sem posebej poudaril, kako pomembno vlogo ste imeli v preteklem razvoju Slovenije, in kako pomembna je vaša aktivna vloga pri nujni pokojninski reformi. Zaželel sem vam veliko lepih in mirnih let ter mnogo vnukov in prijateljev. To zadnje vam ponovno iskreno želim. Kar pa zadeva dobre želje po mirnem preživljanju tretjega življenjskega obdobja, kot temu pravijo sociologi in psihologi, se bojim, da čisto mirno, umaknjeno v zasebnost, vendarle ne bo moglo biti. Slovenska družba vas preprosto potrebuje. Ne samo zaradi spoštovanja modrosti, stkane iz življenjskih in delovnih izkušenj. Potrebuje vaše izkušnje in razsodnost zaradi sedanjosti in tudi zaradi svoje prihodnosti. O tej prihodnosti zaenkrat še nismo zmogli doseči potrebnega soglasja. Sam ga razumem kot tretje družbeno soglasje. S prvim soglasjem smo povedali, da hočemo svojo državo. Z drugim smo povedali, kakšna naj bo njena zgradba. S tretjim moramo povedati, kako naj teče življenje v njej in kam v svetu naj bo umeščena.

Ob prvem in drugem ste bili upokojenci - številni med vami ste takrat bili še v aktivnih službah - močno angažirani. Predstavljate skoraj četrtino slovenskega prebivalstva in ste krepak in vpliven del slovenskega volilnega telesa. Potemtakem ste pomemben dejavnik tudi pri iskanju tega soglasja. Ne samo mlade rodove, tudi vas enačim s prihodnostjo Slovenije. Pa četudi se za koga v slovenski politiki to sliši nenavadno. Pri iskanju tega tretjega soglasja, ki naj bo tudi kriterij za ravnanje upravljavcev države in politike sploh, tako glede kratkoročnih kot tudi dolgoročnih ravnanj, ne gre samo za "hoteti" in "moči", gre tudi za "razumeti" in iz izkušenj "znati". Življenjska neučakanost po preseganju danega je predvsem prednost mlajših, zato pa je življenjska izkušnja prednost predvsem vas, starejših. Trdno sem prepričan, da brez enega in drugega ne gre in tudi ne bo šlo.

Drugo je vprašanje, kako priti do soglasja o prihodnosti Slovenije. O njeni viziji. Zdi se, da govorjenje o tem v Sloveniji ni rado slišano. Rečeno mi je bilo nekoč, da so pokopališča polna vizionarjev. Res je. A je res tudi to, da je tam še več takih, ki vizije niso imeli. Moje trdno prepričanje je, da jasna predstava o prihajajočem svetu in o lastnih možnostih v njem in na tej predstavi utemeljena ambicija in cilji jasneje zarisujejo poti do dobrih priložnosti in varnejše prihodnosti. Ni vseeno, kako človek živi svoje življenje, s kakšno kvaliteto in varnostjo.

Za majhne države in ekonomije je jasna predstava o želeni in možni prihodnosti posebej pomembna, kajti razmeroma neopazne in z manjšim objektivnim vplivom se morajo uveljavljati v svetu, ki ga v pretežni meri vendarle zaznamujejo veliki in močni. Svet se premika zelo hitro in v njem nihče nikogar ne čaka. Skupno pričakovanje o prihodnosti Slovenije, tretje soglasje, je po moji sodbi naloga, ki bo morala povezovati politične sile, intelektualne potenciale države ter gibanja in organizacije civilne družbe, med katerimi je tudi vaša Zveza društev upokojencev Slovenije. Samo soglasje političnih strank glede tega ne bo dovolj.

Spoštovani, dovolite mi, da vas kljub temu, da je vaše srečanje namenjeno predvsem prijetnemu druženju, povabim k še enemu premisleku o slovenski prihodnosti, k premisleku o sistemu vrednot slovenske družbe na prehodu v novo stoletje. Vrednot v širšem in v ožjem smislu. V širšem, ko je treba iskati novo, optimalno ravnovesje med socialnim, gospodarskim in trajnostnim ali če hočete ekološko ozaveščenim razvojem. Dinamično ravnovesje med delom in kapitalom, ki bo pokazalo, da nam je tudi v Sloveniji uspelo "civilizirati kapitalizem". V mislih imam predvsem probleme preobrazbe države blaginje, s katerimi se, kot veste, soočajo tudi razvite evropske države.

V ožjem smislu pa, ko gre za mlade ljudi. Sodobna informacijska tehnologija briše državne meje, prek interneta je naenkrat naš ves svet. Posebej je to svet mladih, ki to tehnologijo obvladajo. V protislovnem tranzicijskem obdobju se zdi, da bledijo vrednote starejših rodov, na njihovo mesto pa velikokrat vstopa hlastanje in hitenje, tako da se zdi spodrinjen občutek za sočloveka, za solidarnost, za človekovo dostojanstvo, za skupno dobro in za blaginjo slovenske družbe. Pa vendar so poleg učinkovitosti in donosnosti pomembni tudi postanki: za otroke, za družino, za prijatelje, za ljudi zaradi njih samih. Z mladimi je treba sodelovati. Zanje si je treba vzeti čas. Za tiste, ki si to iskreno želijo, pa tudi za druge. S strpnostjo, razumevanjem, z iskreno in dobronamerno podporo in nasvetom, z ustvarjanjem stimulativnih razmer za delo in ustvarjanje, za uveljavljanje in potrjevanje, drug drugemu, pa tudi mladim vsaj delno razbremenjujemo vsakodnevne življenjske skrbi in obremenitve. Predvsem pa je mladim treba dati dobro izobrazbo, znanje,vzgojo in domovinsko prijazno okolje, da bodo, ko bodo ustvarjali sebi primerno okolje, to delali samozavestno, z ljubeznijo v srcu do domovine Slovenije in s hvaležnostjo do svoje države, ki jim je dala sodobno in kakovostno izobrazbo. Potem se nam ne bo treba bati, da Slovenija izgublja del svoje prihodnosti. Ti mladi, dobro izobraženi, takšni, ki bodo znali ločiti zrna od plevel, bodo tudi v tujini soustvarjali slovensko prihodnost na sebi lasten način. Promovirali bodo svojo domovino v svetu, prinašali nova znanja, spoznanja in ideje domov, ustanavljali podjetja doma in v tujini. Čuvarji bodo kulturne in znanstvene zakladnice svojih dedov, gradili bodo nove vezi za učinkovito umeščanje Slovenije in njenega gospodarstva v mednarodni svet - predvsem pa bodo radi doma, tu bodo radi ostajali. Samo zaupati jim je treba in jim dati možnosti, da tudi oni odločajo o naši, skupni prihodnosti. Da tudi oni sodelujejo v iskanju soglasja o prihodnosti Slovenije. Ta neizpodbitno pripada njim in oni so zanjo najbolj zainteresirani. Prihodnost pripada njim in z njo tudi vrednosti novega časa. Za trden korak v novi čas pa potrebujejo globoke korenine. To pa ste vi, je vaša življenjska izkušnja.

Ne nazadnje bi se vam, drage upokojenke in upokojenci, rad zahvalil za vašo strpnost, premišljenost, s katero ste podprli ter z razumno pripravljenostjo iskali nujne kompromise pri pripravi pokojninske reforme, da bi lahko le-ta prerasla v medgeneracijsko pogodbo. Ta je zdaj zajeta v predlog zakona, ki je pred drugo obravnavo v Državnem zboru.

Spoštovani, veliko razlogov je za naše skupno premišljanje. A dan je namenjen prijateljem. Zanje ste si danes vzeli čas. Imejte torej čas za prijatelje in zase!.

Hvala za pozornost, želim vam prijetno doživet in prijazen dan.


 

arhivska stran