Govor

POMEMBNO JE ODZIVANJE NA VSAK POJAV NESTRPNOSTI IN ZATIRANJA
Položitev temeljnega kamna spomenika braniteljem zahodne meje

Veliko Cerje, 25. april 2000

Na Primorskem, kjer se je odigrala enaj najbolj nesmiselnih in najstrašnejših človeških morij minulega stolegja, v kateri smo bili Slovenci prisiljeni plačevati krvni davek obema stranema, je poudaril predsednik republike na slovesnosti, ki so jo organizirali Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije "TIGR" Primorske in bojevniških organizacij Slovenije ter občina Miren Kostanjevica, je tudi zato ohranjanje spomina na preteklost tako živo in iskreno ter občutljivo na vse, kar ogroža njegove pridobitve.

"Pomembno je naše odzivanje na sleherno obliko in pojav ksenofobije, na vsakovrstne nestrpnosti in zatiranja, kratenja pravic in odtegovanja njihove zaščite. Zato tudi upravičeno in žal že predolgo pričakujemo tudi sprejem globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v naši, sicer prijateljski sosedi. Zato mora naša okrepljena pozornost biti namenjena vsemu, kar prinaša s seboj neizbežen proces svetovne globalizacije in našega želenega hitrejšega vključevanja v nastajajoči skupni evropski dom, za našo samobitnost, usodo in razvoj," je med drugim dejal predsednik republike, ko je govoril o duhu sožitja, o medsebojnem razumevanju in sodelovanju, ki naj bo sporočilo in izročilo vsem ljudem dobre volje na tem prostoru.

Stoletje, ki se izteka, ostaja zapisano v človeški zgodovini kot eno najbolj dramatičnih. Je stoletje, v katerem je bilo človeštvo ne enkrat v apokaliptičnem plesu trpljenja in uničevanja, tragedij in ne enkrat na robu (samo)uničenja. A hkrati je to stoletje izjemnih, neslutenih preobratov, neverjetnih vzponov človeškega razuma in genialnosti, neverjetnega tehničnega in tehnološkega razvoja in novih upanj za vzajemno spoštovanje in sožitje ljudi, narodov in držav.

Tudi mi Slovenci smo bili del teh dogajanj, bili udeleženci dramatičnih premikov in zapletov, ne redko tudi kot žrtve. Niso nam prizanašale nobene ujme, prisiljeni smo bili krvaveti za tuje gospodarje, bili smo teptani, razseljevani, ne enkrat obsojeni na duhovno in fizično izginotje. S seboj nosimo svojo izkušnjo, svoj zgodovinski spomin na vztrajno in stalno uporništvo svojim različnim zavojevalcem in gospodarjem, na vso svojo narodnobraniteljsko in narodnoosvobodilno gibanje in delovanje. Smo narod, ki je navkljub vsemu in vsakomur uspel ohraniti svojo prepoznavno identiteto, jo zavarovati, tudi s končno ustvarjeno lastno državo, ki uspeva vstopati v dinamične razmere in preizkušnje novega, 21. stoletja, kot preizkušen, zrel in prepoznaven subjekt.

Tu, na Primorskem, na zahodnem bregu slovenskega etničnega prostora je bil in ostaja preplet vseh teh silnic in okoliščin še bolj in še posebej silovit in dramatičen. Tudi zato je ohranjanje spomina na preteklost tako živo in iskreno, občutljivost na vse, kar ogroža pridobitve, in na razvrednotenje njihovih korenin tako spontana in silovita, a tudi zato so zaupanje v moč in energijo združenih človeških in narodovih moči, optimizem in vera v boljši in lepši jutri neizbrisni in stalni spremljevalci primorskega človeka.

Tu, na Primorskem, se je odigrala ena najbolj nesmiselnih in najstrašnejših človeških morij minulega stoletja, v kateri smo Slovenci bili prisiljeni plačevati krvavi davek obema stranema. Primorski Slovenci ste bili neposredne priče in žrtve velikih delitev, prerazporejanj moči in vpliva po volji vsakokratnih zmagovalcev in po meri njihovih interesov, novih podrejanj in stalne raznarodovalne politike. Nobena ideologija in totalitarizmi vseh vrst niso prizanesli Primorcem! Bili so (ste) med prvimi, ki so na lastni koži občutili fašistični okupatorski škorenj in prvi, ki ste se uprli fašizmu, začeli braniti svojo pravico do obstoja in samobitnosti. Tu so vzklile neuničljive in dolgo nepriznavane kali upora in uporništva, ki jih niso mogli uničiti z nobenih nasiljem, ne ustrahovati z aretacijami, smrtnimi in drugimi obsodbami na znanih tržaških in vseh drugih procesih.

Spontani upor je preraščal v vse bolj organizirane oblike - duh uporništva, kljubovanja in odkritega, tudi oboroženega narodnoosvobodilnega delovanja se je krepil, ohranjal in prenašal iz roda v rod, povezoval mlade in stare, kmete, delavce in izobražence, verne in neverne. Domoljubni potoki so se stekali v vse mogočnejšo reko, v vse močnejše gibanje! Narodno obrambna organizacija TIGR je imela v njem posebno mesto. Bila je prva, ki se je organizirano uprla fašizmu, postala vezno tkivo aktivnega primorskega ljudstva in dragocena kovačnica primorske in slovenske partizanske vojske.

Vsak del slovenskega etničnega prostora in Slovenije, pripadniki vseh slojev in rodov imajo svoje mesto v tem zgodovinskem mozaiku. Prispevali so svoj delež in imajo svojo posebno in hkrati skupno, nedeljivo izkušnjo iz tega boja, čeprav spomin nanjo včasih bledi in slabi zavest o njenem pomenu, o pomenu enotnosti, povezanosti in solidarnosti, o skrbi za skupno dobro, dobrobit in varno prihodnost. V današnjih razmerah in v novih, drugačnih izzivih, so pojavne oblike pasti nesmiselnega samoizčrpavanja, ranljivosti in ogroženosti sicer drugačne, vendar po svojih učinkih lahko enako usodne kot v minulem stoletju. Pomembno je zato naše odzivanje na sleherno obliko in pojav ksenofobije, vsakovrstne nestrpnosti in zatiranja, kratenja pravic in odtegovanja njihove zaščite. Zato tudi upravičeno in žal že predolgo pričakujemo tudi sprejem globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v naši, sicer prijateljski sosedi. Zato mora naša okrepljena pozornost biti namenjena vsemu, kar prinaša s seboj neizbežen proces svetovne globalizacije in našega želenega hitrejšega vključevanja v nastajajoči skupni evropski dom, za našo samobitnost, usodo in razvoj.

Legende primorskega upora so prav zato ne le samo spomin, marveč tudi opomin in spodbuda. Njihova žrtev in njihovo svobodoljubno slovenstvo je povezano z bojem demokratičnega sveta zoper nasilje, s koreninami slovenskega uporništva, ohranjanjem samobitnosti slovenskega naroda in ustvarjanjem temeljev slovenske državnosti. To je skupno, neločljivo in trajno sporočilo Primorcev rodovom, ki prihajajo. Njemu je zavezan tudi pomnik, ki mu danes tu, na Velikem Cerju, na tem dejanskem in simbolnem križpotju, polagamo temeljni kamen. Naj bo, skupaj s spominskim parkom, spomin in zahvala vsem rodovom primorskih Slovencev za njihov prispevek k ohranjanju slovenstva tu, na njegovi zahodni meji, za njihovo desetletja dolgo sodelovanje v veliki antifašistični koaliciji in soustvarjanje slovenske države. Naj bo opomin, da se nasilje, grozodejstva na teh prostorih v minulem stoletju, ne bodo nikoli več ponovila; naj bo zato tembolj tudi spomin na delovanje in sodelovanje vseh, slovenskih in italijanskih antifašističnih in demokratičnih posameznikov in organizacij. Naj bo njegovo sporočilo povabilo vsem ljudem dobre volje na teh prostorih, da bodo ohranjali spoštljiv spomin na vse žrtve vojnega gorja, nerazumnega in neopravičljivega nasilja ideologij in totalitarnih režimov - tudi na krajih, ki še čakajo na dostojna spominska obeležja. In da bodo hkrati vztrajno in neomajno kovali duh sožitja, videli svojo skupno in edino perspektivno življenja na teh prostorih v medsebojnem razumevanju in sodelovanju. Naj postane pomnik in park, tu, na slovensko-italijanski meji, trden člen temeljev skupne bodočnosti in življenja brez meja!