|
GLOBALNA ETIKA KOT IZVIREN POVEZOVALNI DEJAVNIK
Govor predsednika republike Milana Kučan na 57. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku.
New York - OZN (ZDA), 13. september 2002
Predsednik republike Milan Kučan je danes v imenu Slovenije nagovoril 57. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. V svojem govoru je poudaril, da je na preizkušnji avtoriteta OZN. "Gre za sposobnost Združenih narodov, da se stališča za skupno akcijo tudi udejanjijo." Poudaril je tudi, da tudi najboljša vojaška orožja protiteroristične koalicije ne sežejo do korenin zla, ki izkorišča apatijo in gnev ljudi in držav brez prihodnosti.
Predsednik Kučan se je po nagovoru v OZN srečal tudi s predsednikom Zvezne republike Jugoslavije Vojislavom Koštunico. Teme pogovora so bile bilateralni odnosi med državama in razmere na Balkanu. Predsednik Kučan je z zadovoljstvom ocenil, da razmere na Balkanu ne sodijo več med osrednja krizna žarišča v svetu, s katerimi se ukvarjajo Združeni narodi. S svojim sogovornikom je izmenjal poglede na tiste procese v regiji, v katerih ima Zvezna republika Jugoslavija ključno vlogo. Predsednik Koštunica ga je seznanil s potekom dogovorov glede ustavnih temeljev prihodnjih odnosov med Srbijo in Črno goro in s svojimi ocenami na Kosovu in v Bosni in Hercegovini. Govorila pa sta tudi o razmerah v Makedoniji.
Glede bilateralnega sodelovanja sta predsednik Kučan in Koštunica ocenila, da se odnosi med državama razvijajo dobro na vseh področjih. Posebej sta se dotaknila vprašanja sukcesije in v tem okviru prizadevanja za rešitev položaja deviznih varčevalcev in vprašanja arhivov.
Včeraj pozno zvečer pa se je na pobudo Republike Albanije predsednik Kučan srečal tudi z albanskim predsednikom Alfredom Moisiujem. V razgovoru je albanski predsednik izrazil velik interes za kontinuiteto političnih stikov med obema državama in tudi za pospešitev sodelovanja na gospodarskem področju. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila predvsem na razmere na JVE, še posebej v Makedoniji in na Kosovu.
Na srečanju predsednika Kučana z jordanskim zunanjim ministrom Marvanom Mušarjem, ki je bilo prav tako včeraj, pa je tekla beseda o predvidenem obisku jordanskega kralja Abdullaha bin Al-Huseina letos jeseni v Sloveniji. Minister Jordanije, ki je ena vodilnih držav posrednic v Bližnjevzhodnem mirovnem procesu, je ocenil možnosti za uspešno realizacijo arabske mirovne pobude in koordinirane akcije z Evropsko unijo, Združenimi narodi, Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo. Predstavil je tudi stališča Jordanije do morebitne vojaške akcije proti Iraku in izrazil skrb za možnosti za pomiritev Bližnjevzhodne krize.
Gospe in gospodje, ekscelence,
pred desetimi leti sem nagovoril ta ugledni zbor prvič, neposredno po sprejemu komaj rojene države Slovenije v OZN. To sem storil z velikim ponosom, z vero v OZN, s hvaležnostjo za priložnost, ki jo je tedaj dobila moja država, da predstavi mednarodni skupnosti svoje poglede na aktualna vprašanja sveta, z občutkom odgovornosti za svoje ravnanje ne le lastnim državljanom, ampak tudi vsej demokratični mednarodni skupnosti.
Ko danes skušam potegniti črto pod to desetletje, brez slehernih zadržkov ugotavljam, da bi bilo življenje na našem planetu še bolj negotovo, še bolj polno socialnih krivic in globalnih razlik v blaginji, s še več sistematičnega kršenja človekovih pravic v velikem številu držav in več vojaških spopadov, če ne bi imeli OZN. Svetovna organizacije je kljub že prepoznanim slabostim in neučinkovitostim opravila veliko delo. Zatrditi smem, da je k temu prispevala tudi Slovenija s svojim dejavnim zavzemanjem za načela Združenih narodov v vseh letih svojega članstva. Za delo, ki ga je opravila kot nestalna članica Varnostnega sveta, je bila deležna splošnega priznanja. Na to smo posebej ponosni.
OZN je s svojimi odločitvami na zgodovinskem zasedanju ob mileniumu že vstopila v prihodnost globalnega sveta. Državnemu nasilju nad ljudmi je postavila nasproti novo moč, moč etike demokratičnega sveta, ki nacionalni državi ne priznava absolutne suverenosti in sklicevanja na nevmešavanje v notranje zadeve, kadar gre za sistematično in množično kršenje človekovih pravic z državnim nasiljem. Z načelom humane intervence se začenja pomemben proces uveljavljanja globalne etike pri upravljanju globaliziranega in vse bolj soodvisnega sveta. To je bilo zelo jasno sporočilo tudi za snovalce mednarodnega prava in mednarodne pravosodne ustanove. Postavljen je eden od temeljev novih poglavij mednarodnega prava. Tako kot tudi z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Nihče ni več odgovoren samo sebi, državna suverenost ni več nedotakljiva, vsakdo je za svoja dejanja odgovoren tudi globalni družbi, ker v čedalje bolj povezanem svetu njegova dejanja vplivajo tudi na druge.
Nekateri ukrepi svetovne skupnosti držav za izzive 21. stoletja, tako tudi zasedanje o prihodnosti otrok, forum o trajnostnem razvoju, zasedanje o prijaznejši prihodnosti Afrike, naznanjajo, da se OZN politično in moralno utrjuje kot vsem državam skupna organizacija in da bo zmogla tudi moč za svojo napovedovano notranjo preobrazbo. V zvezi s tem Slovenija podpira izvajanje Deklaracije tisočletja in reformna prizadevanja generalnega sekretarja. To je nujno. Še posebej se je to pokazalo ob lanskem 11. septembru, tem tragičnem dnevu za ves svet, ne le za New York, Washington in ZDA. Ves demokratični svet je takrat stopil na stran boja proti mednarodnemu terorizmu. Na tej strani odločno stoji tudi Slovenija. Nihče, ki mu je do človečnosti, se ni držal ob strani. Toda bolj kot se je odmikal čas, bolj je postajalo jasno, da tudi najboljša vojaška orožja protiteroristične koalicije ne sežejo do socialnih korenin tega grozovitega zla, ki spretno izkorišča apatijo, jezo in gnev ljudi ter držav brez prihodnosti, ki na verskih, kulturnih in civilizacijskih razlikah, prepletenih tudi s socialnimi prepadi v globalnem svetu, poizkuša obnavljati svojo moč. Tako razumljeno zlo, ki grozi tudi z uporabo najhujših orožij za množično uničevanje, lahko izkorenini le skupno delovanje demokratičnih držav pod pokroviteljstvom OZN. Prav v zvezi s tem je na preizkušnji avtoriteta in verodostojnost Združenih narodov. V ZN smo dokazali, da smo sposobni priti do skupnih stališč in odločitev. Tudi do ravnanja tistih, ki skupnih odločitev ne spoštujejo. Zdaj gre za sposobnost ZN, da se na ta stališča ne le sklicujejo ampak jih s skupno akcijo tudi udejanjajo. To je naša odgovornost pred katero zdaj stojimo.
Gospe in gospodje, globalizacija z vsemi dobrimi in slabimi stranmi je danost. Storimo več, da bomo to danost preoblikovali po meri ljudi in polne vladavine človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Tega gotovo ne moremo doseči tako, da bi ljudi, države, kulture, vere in civilizacije skušali izseliti iz njihovih identitet in jih spraviti pod skupni imenovalec globalne identitete. To bi bil zlom človeštva s katastrofalnimi posledicami. Današnji svet brez ostro zarisanih nekdanjih državnih in še zlasti civilizacijskih meja je poln pluralnih identitet ljudi in hkrati jasno izrisanih narodnostnih, kulturnih in verskih entitet, ki se že odpirajo druga k drugi. Vsa ta pluralnost kliče po izvirnem povezovalnem dejavniku, ki je lahko samo globalna etika, utemeljena na starodavnem načelu vzajemnosti med človeškimi bitji, da ne stori drugemu, česar ne želiš, da bi drugi storili tebi. Ob medsebojni odvisnosti vseh in vsakogar je takšna vrednota še posebej pomembna. Na njej zato kaže graditi globalno etiko, ki ima globoke temelje tudi v tisočletjih življenja velikih ver in kultur. Na tej vrednoti bo mogoče utrjevati tudi univerzalne pravice ljudi in globalno socialno pravičnost, brez katere ni mogoče pričakovati, da bo svet varen, miren in poln upravičenega upanja ljudi, da je last vsega človeštva.
Mednarodni terorizem je razkril negativne soodvisnosti naših družb. Zdaj smo dolžni storiti več za krepitev pozitivnih in ustvarjati nove. Okoljski, gospodarski in etični izzivi, pred katerimi je danes človeštvo, zahtevajo korenite premisleke o upravljanju in vodenju globalnega sveta in o vzpostavitvi globalne odgovornosti. Toliko bolj, ker se srečujemo z razkrojem oblik urejanja in nadzora v globalizirani gospodarski menjavi, neenakopravno zasnovo svetovnega razvoja, ki poraja bedo in ponižanje, ter z vztrajnim dajanjem prednosti ekonomski in finančni logiki pred ekološkimi, socialnimi in humanimi zahtevami. Tem negativnim vidikom soodvisnosti smo dolžni postaviti pozitivno alternativo.
Gospe in gospodje, današnje generacije državnikov, politikov, akademskega sveta in civilne družbe so dolžne postaviti temelje takšni globalni etiki in zagotoviti takšno Organizacijo združenih narodov, ki bosta trdnejše jamstvo, da se svet ne bo več tako grobo delil na ljudi, narode in države s pravico do prihodnosti in na tiste, ki jim jo tehnološki in socialni prepadi jemljejo.
Prepričan sem o prijaznejši prihodnosti sveta in ustvarjalnejši prihodnosti OZN, zato še posebej toplo pozdravljam novo članico Švico in prihajajoči Vzhodni Timor. Novi članici slikovito ponazarjata tudi vse prepade globalnega sveta. Zato verjamem, da bo tudi njuno delo v tem visoke mednarodnem zboru spreminjalo OZN v skupnost vsega sveta.
Zahvaljujem se za pozornost in Vam še naprej želim uspešno delo.
|
