Javni nastopi

ODPRIMO VRATA SODELOVANJU MED DRŽAVAMA
Zdravica predsednika Milana Kučana na svečani večerji z latvijsko predsednico Viara Vîíe - Freiberg

Riga (Latvija), 2. marec 2000

Foto: BOBO Na povabilo predsednice republike Latvije Vaire Vike-Freiberga je predsednik republike s soprogo 2. in 3. marca na uradnem obisku v Republiki Latviji. To bo prvi obisk na najvišji ravni v Latviji, v državi, ki je priznala neodvisnost in suverenost Republike Slovenije že avgusta 1991 in je bila tretja v vrstnem redu držav, ki so priznale Slovenijo. Predsednik Kučan bo imel pogovore s predsednico Latvije, predsednikom latvijskega parlamenta in predsednikom vlade, nagovoril bo tudi latvijske parlamentarce. Z obiskom v Latviji, s katero ima Slovenija prijateljske odnose, brez odprtih vprašanj, bo predsednik republike Milan Kučan zaključil krog obiskov v baltskih državah.



Spoštovana gospa predsednica Vaira Vîíe - Freiberg, spoštovane gospe in gospodje,

Hvaležen sem Vam za čast in priložnost, da se vsaj bežno neposredno srečam z življenjem v vaši prelepi in prijateljski državi. Knjige so mi že davno pripovedovale o Vaši bogati in zanimivi zgodovini, ki mi je bila kot Slovencu zelo blizu. V marsičem sem se lahko z njo poistovetil. Nastanek latvijskega in slovenskega knjižnega jezika sega v isti čas. Ta čas je ne glede na vse poznejše moteče okoliščine obema narodoma nepreklicno določil kulturno in civilizacijsko pot v prihodnost. Ta je bila kdaj bolj naklonjena Latviji, kdaj Sloveniji, prav posebej pa nobeni. Veliko bolj sta bili izpostavljeni jeznim nihanjem evropske zgodovine nasilja kot blagim sapicam sodelovanja in blaginje v obdobjih miru med njimi.

Zelo sem bil vesel vašega povabila. Prepričan sem, da bomo naše srečanje skupaj izkoristili tudi za to, da na stežaj odpremo vrata sodelovanju med državama. To čutim za svojo dolžnost, ki jo bom z veseljem opravil. Prav nič ne dvomim, gospa predsednica, gospe in gospodje, da čutite enako.

Naše sodelovanje je iskreno, a je na samem začetku. Zato smem preprosto in kratko reči: imamo na voljo vse možnosti, gospodarske, kulturne, človeške, tudi politične, da bi več in bolje sodelovali. Številni so tudi evropski problemi in skupni državni interesi, ki nas vabijo, celo kličejo k pogostejšim stikom.

Latvija in Slovenija s hitrimi koraki preurejata svoje notranje odnose in ustanove, da bi bili čimprej nared za vstop v Evropsko unijo. Začeli sta v različnih razmerah, toda pot in cilj sta enaka. Marsikatero izkušnjo in spoznanje bi si o tem lahko delili. Še več, obe državi sodita med manjše znotraj evropskih razsežnosti, zato obe iščeta odgovor na podobno vprašanje: kakšna naj bo evropska hiša, da bo tudi po meri manjših narodov in držav in tudi njim varen skupni dom. To je eno od ključnih vprašanj prihodnje Evrope in njenih skupnih ustanov, zato bi skupen premislek manjših držav moral pomagati projektantom evropske prihodnosti, med katerimi bosta, upam in verjamem, kmalu tudi naši državi.

Latviji in Sloveniji je bilo usojeno, da živita na viharnem območju. Velike sile so o baltskih in srednjeevropskih narodih, tako kot tudi o usodi varnosti v Jugovzhodni Evropi, na katero meji Slovenija, pogosto odločale z logiko zmagovalca in so z njimi poplačevale medsebojne račune. Od tod tudi toliko agresivnega nacionalizma in političnih vzorcev vladanja, ki so v razkoraku s temeljnimi vrednotami, na katerih nastaja nova Evropa sodelovanja. Vaša in moja država sta z voljo in odločnostjo svojih narodov in vseh državljanov uspešno izšli iz vojnih in političnih vrtincev, postavili v središče svojih reform človeka, njegovo svobodo, dostojanstvo in pravice brez razlik in ne glede na nacionalno opredelitev, demokracijo in svobodno tržno tekmovanje. Toda Čečenija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, tudi nesrečna Srbija nas vse opozarjajo, da je še daleč do Evrope, kot si jo želimo na pragu tretjega tisočletja; do Evrope, ki bo demokratična in svobodna, zmožna uspešno tekmovati z drugimi deli gospodarsko že globalnega sveta; do Evrope, v kateri bi vsi na naši celini in v vseh njenih državah živeči ljudje brez razlik, na temelju zavezanosti istim skupnim vrednotam bili njeni državljani. Ta in druga krizna žarišča so tudi naša skrb, so skrb in odgovornost vse celine, kajti nihče ni več odgovoren samo zase in samo sebi. Dokler je en sam človek prikrajšan za svobodo in blaginjo, smo prikrajšani vsi. Dokler ena sama država povzdiguje svojo suverenost nad človekove univerzalne pravice, smo v demokraciji omejeni vsi. Tudi to je važen razlog, da se bolj spoznamo med seboj, se odpiramo drug k drugemu, sodelujemo in pomagamo tistim, ki še niso mogli stopiti na našo skupno pot v prihodnost.

Spoštovana gospa predsednica, gospe in gospodje, počaščen sem, da sem z Vami. Naj izkoristim to priložnost, da dvignem čašo za blaginjo Latvije, njenih državljank in državljanov, za sodelovanje med Latvijo in Slovenijo, za uspešno Evropo, za mir, za Vas gospa predsednica, gospe in gospodje.


 

arhivska stran