SLOVENSKA ODERSKA BESEDA NAJ BO TUDI UNIVERZALNA
Govor predsednika Kučana na odprtju 30. Tedna slovenske drame

Kranj, 13. april 2000


Spoštovani gledališčniki in gledalci,
znova nam Teden slovenske drame omogoča srečevanje z odrskimi postavitvami izvirne slovenske, v prvi vrsti odru namenjene besede. Že tridesetič so to zmeraj nove stvaritve. Tradicija tega gledališkega tedna prepričljivo govori, da je šla slovenska izvirna dramska umetnost svoja avtonomna pota, ne glede na širše socialne in politične okoliščine, v katerih nedrju je nastajala. Tudi letos se bodo večer za večerom v neposrednem dotiku igralcev in gledalcev odpirale poti, da se duše odprejo, se zjočejo nad seboj ali nasmejejo svoji podobi, kot je bilo že zapisano v teh gledaliških dneh. Zbliževali se bodo osamljeni človeški svetovi, ki jim pot iz duhovno zaprtega elektronskega video, dostikrat namišljenega sveta najbolj prijazno utira odrska predstava. To je čar gledališča.

Kranju in tukajšnjemu tednu slovenske drame smo hvaležni za ta čar, za izbrano in vsem nam ponujeno slovensko odrsko besedo, takšno, ki bo v časih, ko padajo meje med narodi in državami, slovenska toliko, kolikor bo tudi univerzalna. Če bodo v slovenski odrski duši tudi drugi našli nekaj svoje, ali vsaj njen odzven, bo slovenska duša svetovljanska, svoja, naša, pa vendar obenem tudi vseh drugih. Takšna je narava globalnega sveta, čedalje bolj je brez meja, vsi v njem govorimo isti jezik informatike, smo si v njem zmeraj bolj podobni, vendar obenem tudi zmeraj bolj različni, vsak svoja in neponovljiva osebnost, vsak v svojem, od vseh drugačnem, a vendar k vsem drugim odprtem narodu. Takšni so ljudje globalnega sveta: zvesti svojemu narodu, z občutkom odgovornosti za svojo državo, z zavestjo, da so strankarske, skupinske in vse druge koristi šele na drugem mestu in da provincialna samozaverovanost, domačijska samovšečnost pelje narod v preteklost. Notranja trdnost in odprtost v svet, to je temelj prihodnosti ljudi in narodov. Takšne postajajo moderne narodne identitete, ki jim je gledališče zmeraj bolj pomemben izraz svoje lastne, a vendar tudi vsem ljudem skupne besede. Po vsem svetu je kultura steber narodove posebnosti in drugačnosti in gledališče je eden od stebrov narodove kulture tudi v Sloveniji, skozi vso njeno kulturno zgodovino. Različna je bila, kot tudi sicer naša zgodovina, vam ne vselej naklonjena.

Še danes, v lastni državi, iščemo pot, da bi slovenska kultura ustvarjala v vseh svojih novih razsežnostih, brez političnih, institucionalnih in denarnih nadvlad. Eno pri tem dobro vemo. Kultura je avtonomno dejanje, država lahko poskrbi samo za rodovitno zemljo, iz katere rastejo nove stvaritve. Od takšnega védenja do dobrih rešitev ni daleč. In od tu do takšne narodove kulturne identitete, ki bo prinesla veliko dobrega in novega svojim ljudem in v združujočo se Evropo, potem tudi ni več daleč.

Kranj, mesto gospodarstva in kulture, je rodoviten vrt kulture, na katerem rastejo ali so razstavljeni plodovi vseh vrst slovenske ustvarjalnosti. Med kranjske meščane se je štel Prešeren, ki je s svojo poezijo dvignil naš jezik na tako visoko raven, da je bilo mogoče dokončno reči: Slovenci smo kulturno razvit in zrel evropski narod. Kranj ima tudi vsakoletni pregled bogate slovenske odrske besede. Upamo in želimo, da bi tako tudi ostalo.

Spoštovani, danes je slovenski odrski praznik, glavno besedo ima gledališče. Pospremimo s čestitko letošnja nagrajenca in naj se dvigne zastor. Vabim vas, da skupaj vstopimo v čarni svet odrskih desk.