ŠOLSTVO JE BILO IN OSTAJA V SVOJEM TEMELJU VPRAŠANJE STROK
Govor predsednika republike Milana Kučana ob 50 letnici Gimnazije Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici

Ivančna Gorica, 7. oktober 2000


Spoštovane gospe in gospodje, drage dijakinje in dijaki,
spoštovana gospa ravnateljica, spoštovani gospod župan,

mnogo je šol v Sloveniji, ki se ponašajo z večjo starostjo in z daljšo tradicijo kot gimnazija Josipa Jurčiča. Toda delo, lahko bi rekli kar poslanstvo, ki ga je opravila in ga še vedno opravlja tukajšnja gimnazija, je tolikšnega pomena za bližnjo in daljno okolico Stične in Ivančne Gorice, tudi za vso Slovenijo, da je 50. obletnica velik in spomina vreden dogodek. Zato sem z veseljem sprejel povabilo, naj se Vam pridružim na današnji slovesnosti.

Prisrčno Vas pozdravljam in Vam želim, da bi se tudi zaradi prijazne prihodnosti Vaše šole danes spomnili vseh tistih vztrajnih, tudi trdovratnih ljudi, ki jim je uspelo, da so v nekoč siromašne kraje pripeljali gimnazijo. Z njo so se odprla vrata v znanje in s tem v svet mnogim mladim ljudem, ki sicer ne bi nikoli mogli v srednje, višje in visoke šole. Gimnazija je od vsega začetka imela veliko dobrih profesorjev, ki so z učenjem znali ponuditi tudi vrednote, ki so tudi vzgajali in ki so to počeli predvsem s svojim vzorom. Prav je, da si danes tudi nanje obudimo hvaležen spomin.

Dotik s cisterijanskim samostanom v tridesetih letih gostovanja gimnazije med njegovimi zidovi je prispeval k razumevanju sveta, ki dobro ve za strpnost, modrost, preudarnost in spoštovanje različnosti. Ko se nekdanji dijaki danes zbirajo na svojih obletnicah mature, je rezultat očiten. Prihajajo znani pravniki, zdravniki, inženirji, profesorji, novinarji, duhovniki, menihi, prihajajo tako kot nekoč med seboj solidarni a različni in odprti za drugačnost. Iz te gimnazije so kljub težjim življenjskim in učnim pogojem od nekdaj prihajali enako izobraženi in za življenje usposobljeni dijaki kot iz mestnih šol, ki so imele prednosti in jih je bilo mogoče dohiteti le s trdim delom. Tudi to govori o naravi stiške gimnazije.

Prav gimnazija Josipa Jurčiča je lep primer, kako dobre šole imamo v Sloveniji. Zdaj že smiselno razmeščene, sodobno opremljene in premišljeno, strokovno reformirane. Naj pa ob tem rečem vsem, ki jim je zaupana skrb za šolstvo: šole morajo biti stabilna institucija, saj prevzemajo velik del odgovornosti za prihodnost celotnih generacij mladih ljudi. Šole potrebujejo v svojem delovanju mir. Nepremišljena, hlastna preizkušanja novosti zaradi osebnih ambicij ali ideoloških razlogov so vedno škodovala. Škodovala so živim ljudem, ker je eksperimentiranje s šolo eksperimentiranje z ljudmi. Odgovor na vprašanje, kakšna je dobra šolska politika, je zato v bistvu preprost. To je politika, ki premišljeno in dolgoročno uvaja novosti, novosti za katerimi stojijo strokovne presoje, odločitve in odgovornosti. To je politika, ki se trudi, da bi strokovne odločitve dobile široko soglasje in podporo staršev, kajti dobra šola temelji tudi na zaupanju vanjo, vendar se na podporo ali nepodporo staršev ne izgovarja. Odgovornost za strokovne odločitve mora prevzeti stroka in ta odgovornost mora biti povsem pregledna. Dobra šolska politika je takšna politika, ki skrbi za stabilnost v ustanovah šolskega sistema, ki v šolstvu ustvarja mir, da je v njem dovolj življenjskega prostora za ustvarjalni nemir in svobodno iskanje smisla življenja mladih ljudi. Šolstvo je občutljiv prostor, v katerem moč argumentov spodbuja intelektualni in osebnostni razvoj mladih, argument politične in oblastne moči pa jim je najslabši vzor, ki mu bodo prej ali slej izstavili pravičen račun.

Dober teden nas še loči od volitev v Državni zbor. Šolstvo je v predvolilni kampanji zelo pomembna tema, kar je razumljivo in dobro, saj je šolanje novih generacij eno temeljnih vprašanj slovenske prihodnosti. Znanje je v vse bolj odprtem in tekmovalnem svetu najbolj iskana vrednota in primerjalna prednost, posebej manjših držav. Izobraževanje, njegova demokratičnost in kvaliteta, znanje in ideje, ki jim je podlaga, postajajo vse bolj velika tema človeštva. Zato bo narod, ki bo imel dober izobraževalni sistem, dobre šole, imel tudi dobro prihodnost, njegove mlade generacije najboljšo popotnico v svet odraslih. Z znanjem, s sposobnostjo, da ga uporabljajo in tudi ustvarjajo, bodo samozavestno kos velikim izzivom sveta v informacijski dobi. Zato bi šolstvo ne smelo biti predmet političnih prepirov in poplačevanj za strankarske usluge, pač pa razlog za trajno iskanje soglasja odgovornih institucij in tudi čim večjega soglasja v družbi. Šolstvo je bilo in ostaja v svojem temelju vprašanje strok in primerjalnih preudarkov glede na izkušnje in znanja v svetu, ki so nam tako kot še nikoli v celoti na voljo. Na voljo nam je tudi spoznanje: kakršne bodo naše šole, takšna bo Slovenija, takšna bo njena prihodnost. Tudi zato Vam na volitvah želim srečno roko.

Predvsem pa Vam želim čestitati ob tem lepem jubileju, vsem, ki ste Gimnazijo Josipa Jurčiča ustvarjali, ki ste v njej učili, ki ste se v njej šolali. Posebej pa veljajo moje dobre želje vsem, ki se trudite, da bi bila to še naprej dobra in prijazna šola. Prijazna dijakom, profesorjem, okolju v katerega je umeščena, staršem in tudi sosedu, ki ji je dolga leta dajal gostoljubno streho, cisterijanskemu samostanu.