NIČ DOBREGA SE NA BALKANU NE BO ZGODILO SAMO
Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na konferenci v Sarajevu

Sarajevo (Bosna in Hercegovina), 30. julij 1999

Predsednik Milan Kučan se je udeležil sarajevskega vrha voditeljev držav in vlad udeleženk Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, 29. in 30. julija 1999 v Sarajevu. Predsednik Kučan je nastopil s krajšim govorom na slovesni seji 30. julija 1999. Na vrhu ima tudi številna bilateralna srečanja z voditelji držav in mednarodnih organizacij.

Spoštovani,
"Ne moremo več živeti skupaj, nikoli več!" To se danes sliši na Kosovu. To je metafora, ki izraža kruto realnost vojnega pogorišča na Balkanu. Zbrali smo se, da pomagamo, da bodo ljudje tu znova zmogli živeti skupaj. Da presežejo prekletstvo lastne zgodovine. Zbrali smo se, da potrdimo skupno voljo Evrope in čezatlantskega zavezništva, da s Paktom stabilnosti odgovorno pridemo na Balkan. Samo tako bo tudi Balkan prišel v Evropo 21. stoletja. Stabilne in odprte meje, sprejemanje evropskih vrednot in načina življenja, delo in razvoj so pot k temu cilju, ki je skupen vsej Evropi. Brez mirnega in stabilnega Balkana ni mirne in varne celine.

Slovenija meji na nestabilno območje. Vse desetletje konfliktov je opozarjala, da Balkan ne more iz krvavega kroga sam, brez neposredne pomoči vse Evrope. Zato pozdravlja Pakt stabilnosti. V njem bo dejavno sodelovala. To jemlje kot svojo dolžnost. Kot srednjeevropska država je pripravljena skupaj z državami iz bližine nestabilnega območja, kot so Italija, Avstrija, Madžarska, Grčija in Turčija, prevzeti poseben del evropske odgovornosti za demokratizacijo in gospodarsko obnovo tega območja. Pripravila je tudi projekte. Ti bodo, enako kot načrti drugih udeleženk Pakta stabilnosti, učinkoviti le, če bodo del skupnega in celovitega načrtovanja. Tak pristop lahko poveča učinkovitost skupnih prizadevanj.

Zamisel o nekakšni posebni politično ekonomski regiji držav prejemnic in bližnjih donatork bi ponavljala zgodovinske napake. Cilji Pakta so določeni. Presoditi pa je treba oddaljenost vsake države, ki ji je Pakt namenjen, od teh ciljev, in na tej oceni zagotoviti skladnost našega delovanja zlasti pri uveljavljanju temeljnih človekovih pravic in pravne države, gospodarski obnovi in razvoju, tržnih reformah in vključevanju podjetij jugovzhodne Evrope v globalne gospodarske projekte. Koristno je neposredno sodelovanje prejemnic pomoči med seboj brez političnih in administrativnih ovir. Enako tudi sodelovanje bližnjih držav donatork z njimi pri načrtovanju in uresničevanju konkretnih projektov. Slovenija je dolžna in tudi pripravljena dejavno sodelovati. Mir in razvoj Jugovzhodne Evrope sta tudi njen interes.

Korenine zla na Balkanu segajo daleč v zgodovino. Čas je, da se Evropa poveže tudi pri skupnem premisleku o globljih vzrokih tragedij v jugovzhodni Evropi. To nam bo dalo tudi dobre skupne usmeritve za trajne rešitve.

Nič dobrega se na Balkanu ne bo zgodilo samo. Če naj bo Sarajevski vrh znanilec novega, potem nas čaka trdo delo.