POPOTNICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENSKIM OLIMPIJCEM
Uradna predstavitev olimpijcev pred odhodom na letne OI v Avstralijo

Ljubljana, Ljubljanski grad, 22. avgust 2000



Drage olimpijke, dragi olimpijci, spoštovane športnice in športniki, dragi prijatelji športa!

Zbrali smo se zaradi popotnice slovenskim olimpijcem, vsem vam, ki odhajate na olimpijske igre, na največje srečanje športne mladine na svetu. Tokrat odhaja najštevilčnejša in tudi najbolj kvalitetna odprava slovenskih športnikov. Običaj je, da se tistim, ki odhajajo, zaželi srečno pot, da bi srečno prišli do konca poti, da bi dosegli cilj, ki so si ga zastavili. To vam želim tudi sam. Naj se vam uresničijo upanja, želje in cilji, ki ste si jih zastavili. Trdo ste delali zanje, podredili in priredili ste jim svoje življenje.

Tudi sklepni del poti do ciljev bo trda. Svoje moči in sposobnosti boste merili z najboljšimi, ki jih premore človeški športni svet. A v tem merjenju moči imate dva dobra razloga za optimizem. Prvi je dejstvo, da ste tudi vi del najboljših, kar jih premore cvet sodobnega športnega sveta. Izpolnili ste visoke olimpijske norme in že za ta dosežek zaslužite vse priznanje in čestitke. Te zaslužijo tudi tisti, ki so zaradi strogega sita visokih zahtev ostali doma, a jim je zmanjkala le kakšna desetinka sekunde. Drugi razlog pa je, da na poti do cilja ne boste sami. Z vami bo vsa slovenska javnost, ne le športna. Spodbujala vas bo in si želela, da bi se vam uresničili načrti, upanja in želje, da bi dosegli cilj, da bi se vam poplačal vloženi trud.

Nihče vas ne želi obremenjevati z zahtevami za dosežki. Nihče te pravice tudi nima. Tudi ne država, kajti s takimi zahtevami bi se pregrešila zoper temeljno načelo olimpizma in bi na športnike prenašala odgovornost, ki jo ima pri skrbi za ugled in promocijo Slovenije v svetu. Le vi sami imate to pravico. Mi vsi pa vas pri tem podpiramo. Z uresničenjem vaših pričakovanj bodo uresničena tudi naša.

Kar pričakujemo od vas, pa je vaše športno in človeško dostojanstvo. Olimpijske igre so srečanje mladine vsega sveta, namenjeno športu in miru. O enem in drugem imamo Slovenci, tudi slovenski športniki, kaj povedati in kaj pokazati svetu, s svojo tradicijo in svojimi sedanjimi prizadevanji in dosežki.

Izročam vam, dragi športniki, slovensko zastavo, naš nacionalni in državni simbol, prav s to željo. Da bi se pod njo v Avstraliji, v Sidneyu prepoznavali kot Slovenci, kot del naroda z bogato športno tradicijo in kulturo, kot del naroda, ki razume, da je športna kultura del splošne kulture sodobnega človeka in ki po dosežkih spada med športno najbolj razvite narode sveta. Kot del naroda, ki je zavezan miru, za katerega je mir najvišja vrednota in je zanjo veliko žrtvoval in je pripravljen žrtvovati tudi v prihodnje. Nosite ga s ponosom in veseljem in vrnite se ponosni in srečni.

Pričakali Vas bomo s ponosom in veseljem. In z zavestjo, da zmoremo veliko, če imamo skupen cilj in skupne načrte za prihodnost.

In ne pozabite tudi tam daleč v Sidneyu: “Kdor ne skače, ni Sloven’c”