Govor

SVET, V KATEREM ŽIVIMO, SE SPREMINJA Z NESLUTENO HITROSTJO
Novoletni sprejem za diplomatski zbor
Nagovor predsednika Milana Kučana

Brdo pri Kranju, 19. januar 2000

Foto: BOBO Na tradicionalnem sprejemu za diplomatski zbor je predsednik Kučan med drugim poudaril, da "ima Slovenija uspešno zunanjo politiko, da pogajanja za polnopraven vstop v EU tečejo dobro. Slovenija je oddala vsa pogajalska izhodišča in bo izpolnila zahtevane pogoje morda celo prej, kot se bo Evropska unija pripravila za sprejem novih članic". Predsednik je še dodal, da čas pri tem ni pomemben, je pa odločilen pri prizadevanjih Slovenije, da zaradi sebe, zaradi svojih državljanov uvede evropske standarde. "Slovenija je odprta v svet, v tem okviru še posebej v evropski usmeritvi... Slovenska strategija v globalnem gospodarstvu so investicije v visoko tehnologijo in v znanje." je še poudaril predsednik Kučan v nagovoru pred diplomatskim zborom.

Ekscelence, spoštovani gostje, gospe in gospodje, dragi prijatelji Slovenije,

Svet, v katerem živimo, se spreminja z nesluteno hitrostjo. Naše tradicionalno novoletno srečanje ostaja v tem spreminjanju skromna a dragocena konstanta, posebna priložnost za pogovor med ljudmi, ki jim je pri srcu dober razvoj odnosov med državami in znotraj mednarodne skupnosti. Prisrčno Vas pozdravljam in Vam želim, da bi se dobro počutili v našem skupnem, prijateljskem krogu.

Vsak zase in vsak na svoj način smo praznovali odhajanje stoletja in prihajanje novega. Prepričan sem, da smo se ob koncu tega stoletja vsi ozirali tudi nazaj. V razpad imperijev po prvi svetovni vojni in vzpon novih nacionalnih držav, v katastrofo druge svetovne vojne, razpad kolonialnih imperijev in selitev svetovnih odločitev iz Evrope, v poslovitev bipolarnega sveta , v združujočo se Evropo, v globalizacijo gospodarstva in informacijske tehnologije, v odločnejše korake k univerzalni prevladi človekovih pravic in v njihovo zavarovanje, kadar so množično in sistematično kršene. To so bili trdni koraki v novi svet 21. stoletja.

Tekmovanje pluralnega sveta je v polnem zamahu, nastajajo nove ideje, znanja, učinkovitost in drugačna kakovost življenja. Toda skupna etična vodila postmodernega sveta se še vedno zaustavljajo na državnih in nacionalnih mejah. Včeraj v Hrvaški, Bosni in Hercegovini, na Vzhodnem Timorju, včeraj in danes na Kosovu, kjer se v sli po maščevanju za vse hudo menjavajo samo žrtve, danes v Čečeniji, včeraj in danes tudi na Tibetu. In kdo bo na vrsti jutri, morda Črna gora, kdo ve. Takšen je svet, ki še vedno ne zmore krojiti usode po meri ljudi in njihovih skupnosti, po meri vseh, velikih in majhnih, močnih in šibkih. Grenke izkušnje včerajšnjega a še vedno tudi današnjega sveta kličejo po temeljiti reformi skupnih pravnih in moralnih norm mednarodne skupnosti. Človek je vreden več kot ideja ali državna meja, tudi šengenska, tako naj bi bilo zapisano v naših skupnih novih pravilih in tako bi morali tudi ravnati. To naj bi bilo v jedru novih mednarodnih odnosov, določenih tudi v mednarodnih pravnih dokumentih.

Slovenija si v tem in takšnem svetu utrjuje svoj prostor. Ko ob naših novoletnih bilancah dobrohotno zanemarimo spodrsljaje in napake, je še toliko bolj viden dober izračun, ki ga ceni tudi slovensko javno mnenje, saj prevladujeta zadovoljstvo z gospodarskimi in s socialnimi razmerami in prepričanje, da ima Slovenija uspešno zunanjo politiko. Pogajanja za polnopraven vstop Evropsko unijo tečejo dobro. Slovenija je oddala vsa pogajalska izhodišča in bo izpolnila zahtevane pogoje morda celo prej, kot se bo Evropska unija pripravila za sprejem novih članic. Toda čas pri tem ni odločilen dejavnik. Odločilen je pri prizadevanjih Slovenije, da zaradi sebe, zaradi življenja svojih državljanov uvede evropske standarde. Ne manjka veliko, vsekakor še temeljita reforma javne uprave. Prihaja pa zahteven čas, ko bo treba te standarde v celoti in dosledno spremeniti v življenje in po njih tudi živeti. Morda se bo izkazalo, da je v tranzicijskih državah prav življenje po novih pravilih najhujša preizkušnja zrelosti za vstop v Evropsko unijo. Tudi čez ta prag bo Slovenija prišla, vendar ni pripravljena sprejemati takšnih zahtev, ki spregledujejo, da so Slovenijo med drugo svetovno vojno okupirale in si razdelile države naci-fašistične osi in da so nad Slovenci izvajale genocid, dokler ga ni ustavil vseljudski upor in odpor. Povojnih mednarodnih sporazumov in odločitev, s katerimi je demokratični svet poravnal krivice nacističnega in fašističnega terorja, ni mogoče spreminjati.

Naj rečem na kratko: zunanje prioritete, ki seveda izvirajo iz notranjih potreb in spoznanj, ostajajo nespremenjene. Dobri odnosi s sosedi, vstop v EU, Nato, OECD, visoka stopnja odnosov in dialog z največjimi državami, sodelovanje z vsemi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami so konstante, ki določajo slovensko zunanjo politiko in vsebino njene diplomacije.

Slovenija je tudi po ocenah drugih dobro opravila preizkušnjo v Varnostnem svetu OZN. Kot nestalna članica je kljub sorazmerno majhnim mednarodnim izkušnjam uspešno pomagala pri odločitvah OZN o mednarodnih kriznih žariščih. S članicami EU in drugimi evropskimi državami želi sodelovati pri oblikovanju skupnega evropskega doma. Dejavna bo pri srednjeevropskih pobudah, ker je to njen zgodovinsko določeni življenjski prostor. Močneje se je usmerila tudi k problemom na svoji jugovzhodni strani, zavedajoč se, da je tudi Balkan del Evrope. Zato aktivno sodeluje v Paktu stabilnosti, ki naj z vso odgovornostjo mednarodne skupnosti in posebej držav zahodnega Balkana prinese mir, sožitje in razvoj v Jugovzhodno Evropo.

Sorazmerno kratka izkušnja v dinamičnem mednarodnem življenju in njenih kriznih žariščih je bila za Slovenijo tako zgoščena, da je danes mogoče temu visokemu in spoštovanemu zboru že omeniti nekatere naše pobude, ki bi koristile miru in blaginji v mednarodni skupnosti. Manjše države v vse bolj povezanem svetu še iščejo odgovore na nekatera odprta vprašanja, da bi našle svoj prostor v spreminjajočem se svetu in v njem dejavno in enakopravno sodelovale. To ni nasprotovanje velikim, to je iskanje svoje vloge v družbi z njimi. Zato bi takšen skupen premislek manjših evropskih držav prispeval k še dejavnejšemu sožitju v moderni in učinkoviti mednarodni skupnosti. Nič manj koristen ne bi bil skupen premislek največjih cerkva o njihovi konkretni odgovornosti za mir v svetu, ki nam se kaže na obzorju, saj je njihova vloga v sožitju civilizacij zlasti na njihovih stičiščih večja, kot jo vidijo in vidimo danes. Še posebej očitno je to na Balkanu, kjer bi krščanski ekumenizem in sožitje z muslimani mogla odločilno prispevati k drugačnim odnosom med narodi, verami, civilizacijami. V primeru Balkana bi bil nedvomno potreben tudi skupen premislek mednarodne skupnosti o zgodovini tega nesrečnega območja, o tragičnih posledicah političnih zemljevidov, ki so jih ves čas risali zgolj zmagovalci nenehnih vojn v tem delu evropske celine. To je najbolj zanesljiva pot do popolnejše diagnoze in s tem tudi do zdravljenja, ki ne bo iskalo vzrokov vse krutosti do drugačnih v izmišljenih genetskih okvarah balkanskih narodov ali se zgolj odzivalo na trenutne razmere, temveč bo našlo dolgoročno učinkovite skupne ukrepe mednarodne skupnosti, s tem pa tudi balkanskih narodov in njihovih držav.

Kot prijatelji in poznavalci veste, da ima Slovenija dobre odnose s sosednimi državami. Kolikor je odprtih vprašanj, so zapuščina preteklosti iz razpadle Jugoslavije ali pa so, večkrat povsem neutemeljeno, na njej zasnovana za današnjo rabo. Le malo je takšnih, ki izvirajo iz sedanjih odnosov. Vzajemno spoštovanje državnih interesov in demokratične spremembe v okolju bodo nedvomno pomagali, da bodo ta vprašanja uspešno rešena.

Slovenija je odprta v svet, v tem okviru še posebej v evropski usmeritvi. K temu jo vodi tudi dejstvo, da je ena najbolj izvozno usmerjenih držav v Evropi, saj izvozi več kot polovico bruto domačega proizvoda. Tržne zakonitosti imajo prvo in samostojno besedo in tretjina podjetij že enakovredno nastopa v svetovni konkurenci. Slovenska strategija v globalnem gospodarstvu so investicije v visoko tehnologijo in v znanje. Zato tudi reformira šolstvo in se bolj odpira tujim neposrednim investicijam, do katerih je bila precej zadržana. Iz upanj in pričakovanj ljudi ob plebiscitu za samostojno državo še zmeraj črpa voljo in moč za nov razvojni zagon, ki ga nujno potrebuje. Letošnje parlamentarne volitve bodo, v to trdno verjamem, dale novo politično voljo, da bo država opravila vse, kar mora, da bo kot uspešna, notranje povezana in stabilna država, enakovredna partnerka vsem drugim državam v Evropi in v vsej mednarodni skupnosti.

Spoštovani gospod doyen, spoštovani gospodje ambasadorji, z nami ste bili in ostajate v vsem dobrem in manj dobrem. Tudi lani je bilo naše sodelovanje koristno za Slovenijo in se Vam za to zahvaljujem z željo, da bi se naši odnosi z državami in v mednarodnih organizacijah, ki jih predstavljate pri nas, tudi v prihodnje tako dobro razvijali.

Za to željo naj najprej nazdravim. In z njo za mir v svetu, za blaginjo vaših držav, za Vas in Vaše družine, za Vaše sodelavce. Vsem Vam tudi želim, da bi se med nami počutili kot doma.