PREGLED URESNIČEVANJA SLOVENSKE DRŽAVNE POLITIKE DO SLOVENCEV V ZAMEJSTVU
Predsednik Milan Kučan se je udeležil prednovoletnega posveta s predstavniki slovenskih manjšin o odnosih med Republiko Slovenijo in Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

Ljubljana, Državni zbor, 17. december 1999


Dragi predstavniki slovenskih narodnostnih skupnosti v sosednih državah,
spoštovani gospod Marijan Schiffrer, predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu,
spoštovane gospe in gospodje,

V veliko zadovoljstvo mi je, da sem danes z vami v prostorih Državnega zbora, na skupnem srečanju predstavnikov slovenskih manjšin iz sosednjih držav s predstavniki vrhovne zakonodajne oblasti Republike Slovenije. To dejstvo, ki ga visoko cenim, vzbuja veliko upanje in tudi upravičeno pričakovanje.

Državni zbor je pred dobrimi tremi leti sprejel Resolucijo o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije, kot se imenuje ta pomembni dokument. Morda res ni izpolnila vseh pričakovanj Slovencev onstran državnih meja, toda nekaj nedvomno drži. Slovenska zakonodajna oblast je tedaj na osnovi ustavne obveznosti in na temelju načel, ki so uspešno prestala preizkušnjo časa v razmerju matične domovine do zamejskih Slovencev oblikovala slovensko državno politiko do slovenskih manjšin v sosednih državah in določila konkretne ukrepe, ki naj pripomorejo k njihovemu obstoju in vsestranskemu razvoju. Odločila se je, da bodo parlamentarne stranke skupaj oblikovale tudi kulturno, šolsko, gospodarsko politiko do slovenskih manjšin in da bodo vsi organi, ustanove, društva in združenja vsak na svoj način in v svojih pristojnostih izpolnjevala tako določeno skupno politiko. Takšna odločitev na deklarativni a obvezujoči ravni po eni strani zagotavlja skrb slovenske države za slovenske manjšine, po drugi strani pa jih varuje pred že prebujeno skušnjavo po neposrednih posegih tukajšnjih strankarskih politik v njihovo življenje in jim priznava pravico do samostojnega življenja. Spodbudno je v tem pogledu nedavno ravnanje v slovenski manjšini v Italiji, ki se je, res da šele v kritičnih trenutkih in po dolgih letih neenotnosti, kar je zmanjšalo uspešnost njenega nastopanja pred italijanskimi pa tudi tukajšnjimi oblastmi, odločila za enoten in skupen nastop ne glede na notranjo različnost.

Resolucija Državnega zbora slovenskim političnim strankam nalaga moralno obveznost, da se pri partnerskih strankah v sosednih državah zavzamejo za takšno zakonsko ureditev, ki bo slovenskim manjšinam omogočala nemoteno narodnostno življenje. To je še posebej pomembno v njihovih odnosih s strankami v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, kjer imajo slovenske manjšine veliko nerešenih, tudi statusnih vprašanj, kjer ni njihove globalne manjšinske zaščite ali pa se ta ne uresničuje.

Vaša delovna srečanja so odlična priložnost, da skupaj pregledate učinke parlamentarne resolucije. Ta, ko tudi danes sprejeta deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije, ne izražata samo državne politike do slovenskih manjšin, temveč določata tudi merila, po katerih je mogoče presojati, kako Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti do njih. Verjamem, da bodo Vaše besede upravičeno kritične, saj tako zahtevno delo, kot ga določa resolucija, ne more biti zamejeno v časovne okvire in je trajna zaveza za matično državo. Verjamem tudi, da so bile že izpolnjene nekatere konkretne obveznosti in da bodo zato izrečene tudi besede pohvale. In navsezadnje tudi to, da boste morebiti skupaj ugotovili, kje Resolucija in njej temelječe dejavnosti niso ustrezne, niso prenesle preizkusa življenja in bi jih zato kazalo spremeniti ali dopolniti.

Spoštovani zamejski rojaki, ko izražate svoja pričakovanja do matičnega naroda in njegove države, boste gotovo tudi kritično presojali svoje lastno delo, od katerega je najprej odvisen obstoj in položaj manjšin. Takšna je tudi moja osebna izkušnja iz številnih bolj ali včasih tudi manj prijaznih, a vselej naklonjenih in razumevajočih srečanj z Vami. Zato tudi tako trdno verjamem, da so takšna srečanja globoko smiselna in koristna.

Prihajate iz različnih okolij, različnih držav. Vse pa na pragu novega stoletja in tretjega tisočletja povezuje novo upanje. Vsi si želimo mirno in varno Evropo brez meja in delitev, želimo si novih časov blaginje v skupnem evropskem domu narodov, držav, manjšin, vseh ljudi dobre volje, saj so manjšinske pravice na visokem mestu lestvice evropskih demokratičnih vrednot, še več, tudi zavarovane so z evropskimi listinami in zato skupna zaveza vseh evropskih držav. Njihovo spoštovanje in prenašanje v notranji pravni red vsake države pa je tudi vprašanje njene verodostojnosti, demokratičnosti in mednarodnega ugleda. Na takšnem stališču je vztrajala Slovenija in bo vztrajala tudi v prihodnje. Želim, da bo Vaše današnje delovno srečanje prispevek k takšni prihodnosti, ki bo vsem nam skupna in zato velja k njej tudi prispevali.

Bližamo se koncu leta, zato naj Vam vsem želim veliko osebne sreče in uspešno delo za slovenske manjšine v sosednih državah. Želim Vam in preko Vas vsem rojakom v zamejstvu vesele božične praznike. Naj nam bo vsem prihodnost prijazna in naj nam bo sreča naklonjena, ko se bomo zanjo trudili. Srečno in kot vsako leto tudi v letu 2000 na svidenje na Prešernov dan, naš skupni kulturni praznik.