Govor

AGENS SPREMEMB ZA SLOVENIJO, SREDNJO IN VZHODNO EVROPO
Otvoritev novega centra Brdo - Poslovne šole Bled

Bled, 7. januar 2000

"Prepričan sem, da bo Tvoje sodelovanje v Svetu Pakta stabilnosti odločilno prispevalo k takšni usmeritvi in vsebini izobraževanja managerjev v Jugovzhodni Evropi, ki bo razvoj tega območja in njegove zanesljive korake v evropske integracije oprlo na domače, lastne človeške pontenciale," je v čestitki direktorici Centra dr. Danici Purg poudaril predsednik Kučan.

Ob tem je izrazil upanje, da se bodo v Poslovni šoli Bled poleg poslovnežev šolali tudi visoki državni uradniki in politiki, saj tudi javni sektor potrebuje sodoben profesionalni management. "Ne zgolj zaradi racionalnega upravljanja z davkoplačevalskim denarjem, ampak predvsem zaradi uresničevanja in varovanja človekovih pravic v delovanju javnega sektorja. Tudi to je merilo, ki pokaže, koliko je država v resnici v službi svojih državljanov," je poudaril predsednik republike Milan Kučan na slovesni otvoritvi Poslovne šole Bled.

Spoštovane gospe in gospodje,

otvoritev Novega Centra Brdo - Poslovne šole Bled, je obetavna popotnica v novo tisočletje. Komajda bi si mogli želeti bolj izzivajočo za poglobljeno vstopanje v svet profesionalnega managementa, v katerem prevladujejo pridobivanje, uporaba, ustvarjanje in razvijanje znanja za razvoj strateških inovacij.

Management kot posebna profesionalna veja človekove ustvarjalnosti je otrok spoznanj o zahtevnosti vodstvenih funkcij v vse bolj zapletenih procesih upravljanja najrazličnejših dejavnosti - od upravljanja proizvodnje do upravljanja držav in mednarodnih sistemov. Guru sodobnega managementa Peter Drucker utemeljeno pravi, da je "le redko v človeški zgodovini nastalo kaj tako nepogrešljivega. Le redko se je kaj novega uveljavilo z manj nasprotovanja, z manj motnjami, s tako malo protislovji. In nikoli prej ni noben pojav obsegal vsega sveta, prekoračil meje ras in nezaupanja, jezika in tradicije...." Pred nami je definicija in razvijanje novega managementa, ki je hkrati vzrok in posledica hitrih sprememb v podjetjih, panogah, gospodarstvih, storitvenih sistemih in državah; sprememb v svetovnem razvoju nasploh. Govorim seveda o upravljanju z znanjem, o ustvarjanju nove vrednosti s pomočjo "človeškega kapitala". O pojmovanju znanja kot "lepila", ki povezuje posamezne razvojne vidike v celoto, ki zagotavlja graditev trdnega podjetja ali ustanove za prihodnost in učinkovito umeščanje države v svet ustvarjanja in razdelitve novega bogastva.

Trdno sem prepričan, da ni mogoče govoriti o prihodnosti Slovenije, ne da bi poudarjali pomen znanja za njen razvoj. Tudi zaradi tega, ker je to lahko njena najbolj realna primerjalna prednost in zaradi tradicije, skozi katero se je slovenski narod konstituiral v svoji civilizacijsko duhovni biti kot srednjeevropski narod s svojo visoko kulturo. Njen pomembni del in s tem pomembna razsežnost slovenske narodne identitete je bila tudi visoko razvita industrijska kultura Slovencev. In s tem tudi tehnično in drugo znanje, ki smo ga akumulirali skozi stoletja. To znanje skupaj z novimi sodobnimi znanji je tisto, kar daje potrebno samozavest za to, da se uresniči kar je spoznano kot koristno in razvojno obetavno. Znanje je tudi tisto, kar nam lahko v največji meri pomaga, da si pridemo na jasno, v kakšni družbi hočemo živeti v 21. stoletju, da oblikujemo svoj pogled na lastno prihodnost in da tem spoznanjem prilagodimo vse naše strateško in praktično delovanje. Znanje je bistveni pogoj, da bo lahko želena prihodnost kar se da realna in da jo bomo tudi udejanjili.

Naša prihodnost nikakor ni odvisna zgolj od prognoz, od upanj in od želja, temveč v bistveni meri od naše lastne volje obvladovati probleme prihodnosti in se pri tem opirati na znanje in izkušnjo. Te volje je zdaj najti dosti več v gospodarstvu kot v slovenski politiki. Lahko bi mirno rekli, da je med managerji v gospodarstvu tudi več profesionalnosti kot pri upravljanju s slovensko državo. Zato lahko slovenski gospodarski management upravičeno terja od politike enako profesionalnost, kot jo terjajo od njih lastniki podjetij in neizprosna konkurenca na mednarodnih trgih. Kot predsednik države bi želel, da bi usmeritev v prihodnost Slovenije, ki bo temeljila na profesionalnosti slehernega in še posebej upravljavskega dela, prevladovala tudi v programih strank in ljudi, ki bodo nastopali na letošnjih parlamentarnih volitvah. Da bo prevladovala usmeritev v prihodnost, v kateri se bo management v gospodarstvu, v državni upravi in celotnem javnem sektorju, na vladni ravni in v politiki, osredotočil, sodeloval in tekmoval pri snovanju ključnih razvojnih ciljev Slovenije, pri preverjanju in potrjevanju teh ciljev v procesu demokratičnega odločanja in pri njihovem udejanjanju. Čas samovolje, političnih, posebej strankarskih vpletanj v vodenje podjetij, neprofesionalnega upravljanja s podjetji in zavodi, ki so v državni lasti, klientilizma in strankokracije bi se moral že zdavnaj izteči.

Spoštovani, prepričan sem, da bo Poslovna šola Bled, ob referencah, ki jih ima, znala z razvojem managementa v svoji šoli, spojiti znanje Centra Brdo o managementu z novim znanjem, ki ga bo odslej razvijala na Bledu. Tako bi se v novih razmerah oplemenitila in v polni meri ovrednotila pionirska vloga Centra Brdo, ki jo je imel pri usposabljanju vodilnih delavcev in kasneje slovenskih managerjev v času, ko pravzaprav ni bilo povsem jasno, ali je sposoben manager potreben in zaželen; torej v času, ko so tekle polemike, ali je manager sploh poklic in ali je za to funkcijo potrebno imeti posebna znanja in veščine. Zdaj, ko so te dileme že zdavnaj preteklost, je ambicija Poslovne šole Bled usposabljanje managerjev za upravljanje z znanjem v okviru podjetij in korporacij, tudi globalnih podjetij, ter pri obvladovanju tokov znanja, ki tečejo prek pravnih meja posameznih podjetij, tudi med zasebnim in javnim sektorjem.

Omenil sem že, da tudi slednji potrebuje sodoben profesionalni management. In to ne zgolj zaradi racionalnega upravljanja z davkoplačevalskim denarjem, ampak predvsem zaradi uresničevanja in varovanja človekovih pravic v delovanju javnega sektorja. Tudi to je merilo, ki pokaže, koliko je država v resnici v službi svojih državljanov. Zato upam, da se v Poslovni šoli Bled ne bodo šolali le poslovneži, ampak tudi visoki državni uradniki, pa tudi politiki. Tako bi lahko šola še v večji meri uresničevala cilj, ki ga zelo cenim: biti "agens sprememb", ne samo za Slovenijo ampak tudi za Srednjo in Vzhodno Evropo.

Spoštovane gospe in gospodje, ob vsem kar sem dejal, mi slej ko prej ostane še iskreno priznanje in čestitke vodstvu šole in upravljavcem šole. Dr. Danica Purg, hvala za vse, kar si s svojo prodornostjo in ustvarjalnostjo storila za Center Brdo in delaš sedaj za Poslovno šolo Bled. Ob vsem kar si že dosegla, ob ugledu, ki ga imaš v sorodnih šolah v Evropi in po svetu, pa še ob pomembnih funkcijah in nalogah v uglednih evropskih institucijah - naj izkoristim to priložnost tudi za to, da ti končno čestitam k častnemu doktoratu na Moskovski univerzi in k imenovanju v Poslovno svetovalni svet Pakta stabilnosti. Prepričan sem, da bo Tvoje sodelovanje v tem Svetu odločilno prispevalo k takšni usmeritvi in vsebini izobraževanja managerja v Jugovzhodni Evropi, ki bo razvoj tega območja in njegove zanesljive korake v evropske integracije oprlo na domače, lastne človeške pontenciale.

Pred davnimi leti si me prepričala o smiselnosti in koristnosti te šole. Moja podpora zato ni bila nikoli vprašljiva. Lahko le upam, da bo prihodnost Poslovne šole Bled tudi tvoja prihodnost. Trdno sem namreč prepričan, da tako kot je ena izmed glavnih nalog sodobnega gospodarskega managerja, da zna pritegniti in obdržati najbolj sposobne ljudi, bi morala biti to tudi naloga slovenskega političnega managementa. Managerjem slovenskih podjetij, ki so sodelovala pri gradnji Poslovne šole Bled, želim, da bi se jim spoznanje, da je najbolj žlahtna naložba, naložba v znanje, obrestuje tudi to pot. Ko sem se z nekaterimi med vami pred časom, ko se je zdela usoda šole negotova, pogovarjal o smiselnosti vašega angažiranja za njeno prihodnost, je bil edini argument korist, ki ga za podjetje pomeni znanje vaših sodelavcev, šolanih na Brdu. Znanje je tisto, ki bo vse bolj določalo razlike med podjetji. Odločili ste se za dobro stvar, odločili ste se za znanje, za prihodnost. In za to sem vam hvaležen.

Spoštovani, odpiram Poslovno šolo Bled. Želim ji, da postane mesto zdravega prepiha med domačimi in tujimi idejami, domišljijo in znanjem. In, ker smo na pričetku novega leta, vam vsem, ki ste se danes zbrali, da prijazno pospremite šolo na novo pot, želim vse dobro v novem, letošnjem letu.