Javni nastopi

VLOGA SOCIALNEGA DELA V POMODERNI DRUŽBI
Govor predsednika republike Milana Kučana na Kongresu socialnega dela

Portorož, 17. oktober 2002


Spoštovane socialne delavke, socialni delavci, profesorji, prostovoljci, gostje!

Visoka šola za socialno delo in društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije sta sprejela odločitev o skupni organizaciji kongresa, gotovo ne le zaradi praktičnih koristi učinkov združitve organizacijskih in strokovnih zmožnosti znotraj skupnosti vseh, ki se ukvarjajo s socialnim delom, ampak tudi zaradi drugih prvenstveno vsebinskih razlogov. Verjetno ste se za ta korak odločili tudi zato, ker pri svojem delu potrebujete načrtno seznanjanje, razvijanje in posodabljanje mnogih različnih in prepletenih znanj, ki so nujna za opravljanje Vašega zahtevnega in odgovornega dela.

Že to, kar ste opravili doslej z usposobitvijo tisočev socialnih delavk in delavcev, z organizacijo mnogih znanstvenih simpozijev in strokovnih srečanj, s klesanjem in uveljavljanjem doktrine socialnega dela, z utemeljitvijo prostovoljnega dela na tem področju, z neštetimi raziskovalnimi nalogami in mednarodnimi povezavami, uvršča vašo doslej visoko šolo in strokovnjake s področja socialnega dela med primerljive in enakovredne v pomoderni Evropi. Kongres socialnega dela z mednarodno udeležbo je zato priložnost za predstavitev teh dosežkov in izkušenj ter tudi dokaz, da ste sposobni za prehod na še zahtevnejšo fakultetno raven šolanja in usposabljanja socialnih delavk in socialnih delavcev, za mnogovrstno implementacijo pridobljenih izkušenj in za sistematizacijo usklajenega učinkovanja prostovoljstva in profesionalnosti.

Vaš kongres po mojem prepričanju zato pomeni konstituiranje posebne in za našo državo nadvse pomembne entitete civilne družbe, ki naj bi v partnerskem odnosu z državo in trdno povezana s stroko prevzela nase odgovornost za izjemno občutljivo polje človekovega individualnega in skupinskega življenja. Slovenija se namreč tudi ob vstopanju v EU mora, če to hoče ali ne, soočiti s procesi in dilemami, ki jih zastavlja prehod iz moderne v pomoderno državo oz. iz še industrijske v poindustrijsko storitveno družbo v neustavljivi globalizaciji sveta, ki zahteva povsem drugačne odgovore na mnoge dileme, tudi na vprašanje, kako v tem nastajajočem svetu ohraniti identiteto – nacionalno, civilizacijsko in drugo – kako ohranti njegovo različnost in pluralnost, ki je doslej bogatila človeštvo.

Lahko pritrdimo sociologom, da navezovanje države na civilno družbo ni modni trend, marveč stvar preživetja moderne države. Družbene dejavnosti, torej tudi socialno delo, brez participacije civilne družbe na različnih področjih t.i. države blaginje ne morejo biti dovolj kakovostne in učinkovite. To hkrati tudi pomeni, da mora država vedno večje število svojih prvotnih upravljavskih funkcij v teh družbenih poljih prenašati na entitete civilne družbe in s tem pospeševati samoregulativne zmogljivosti družbe. Če je sistemska, vertikalna integracija družbe, tudi slovenske, naloga državnih organov, je t.i. societalna ali družbena, torej horizontalna integracija funkcija civilne družbe.

V danih razmerah je zato ključno, da preprečujemo omrtvičenje ali polaščanje civilne družbe (tudi socialnega dela) po državi in s tem med drugim tudi onemogočamo tudi strankarsko in klientelistično zlorabo državnih mehanizmov sistemske integracije. Institucije socialnega dela kot so npr. centri za socialno delo, ne bi smele postajati podaljšana roka države, ne glede na status javne službe, marveč avtonomna žarišča odgovornega strokovnega dela, v katerih sta stroka in država v partnerskem odnosu. Temu bi naj bila prilagojena tudi naša zakonodaja.

Toda, kot obstoji nevarnost polaščanja civilne družbe po državi, tudi socialnega dela, pa obstoji tudi nevarnost, da bi država na socialno področje, tudi civilno družbo, prevrgla odgovornost za spopadanje s posledicami neopravljenega dela, ki je nesporno v domeni države. Mislim na socialno izključevanje in marginalizacijo celih skupin ljudi, ne le posameznikov, ki je posledica novih delitev in razslojevanj v sodobnih mikro in makro družbah. Delitev, ki jih povzroča nova tehnologija, zlasti informacijska, ki človeštvu prinaša zelo velike možnosti in priložnosti, a hkrati zaradi ne dovolj pretehtanih politik držav prinaša tudi velike delitve na svet tistih, ki imajo dostop do teh tehnologij in razpolagajo z znanjem, ki je potrebno za upravljanje in uporabljanje teh tehnologij za profesionalno in socialno promocijo, razvoj in blaginjo in na svet tistih, ki nimajo ne enega in ne drugega.

To je ta čas morda najizrazitejši vir tistega socialnega razlikovanja in socialnega izključevanja, ki ima najbolj dolgoročne posledice. Svet marginaliziranih in socialno izključenih se s svojim položajem ne bo pripravljen sprijazniti. Izzval bo odpor in pretrese, ki bodo zaviralno delovali na razvoj v svetu in preprečevali njegovo učinkovito upravljanje v prid človeštva in njegove pozitivne soodvisnosti ter v prid ohranjanja življenja na planetu sploh. Ta delitev je problem globalne družbe. Je pa tudi problem mikro družb, tudi slovenske, vseh, ki ne ustvarjajo dovolj pogojev, da bi se razvijale v učeče se in socialno čvrsto integrirane družbe. To je ena od najpomembnejših nalog tudi slovenske države. Poročila OZN o razvoju človeka so za Slovenijo sicer ugodna, a temeljijo na statističnih številkah in povprečjih, za katerimi so dostikrat skrite življenjske usode posameznih ljudi. Prav tem nevarnostim sodobnega socialnega izključevanja in marginalizacije daje svet vse večji poudarek. Posebej se je s tem ukvarjal tudi vrh EU o socialni integraciji v Lizboni pred nekaj leti.
S posledicami teh delitev, z marginaliziranimi in socialno izključenimi ljudmi se vse bolj sooča tudi sodobno socialno delo, ki pa nima ustreznih orodij, da bi te procese, ki povzročajo te, po svoje nove socialne probleme omejilo in zaustavilo. Ta orodja so prej ko slej v rokah države. Njen dolgoročni interes je, da te procese omeji in zaustavi. In njena je tudi odgovornost. To ne sme postati problem in naloga socialnega dela.

Verjamem, da boste na kongresu govorili tudi o teh vidikih socialnega dela in oblikovali na podlagi izkušenj njegovih institucionaliziranih oblik pobude in sporočila tudi državnim organom. Če naj naša država revitalizira tudi svoje socialne funkcije, je oživitev civilnodružbenih entitet za zastavljene cilje odločilnega pomena. In zato tudi interes države.

Spoštovani,
človeštvo je v teh trenutkih pred velikimi dilemami. Njihovo razreševanje bo pomembno vplivalo na njegovo prihodnost. Človeštvo je v svojevrstni stiski soočeno s pravim civilizacijskim prelomom, ki ga prinašata globalnost sveta in njegova velika medsebojna odvisnost z vsemi njegovimi globokimi protislovji. Globalni kapital in transnacionalna ekonomija sta z visokimi informacijskimi tehnologijami izkopala globoke prepade med bogatimi in do socialne izključenosti revnimi brez prihodnosti. Globalna odgovornost upravljavcev držav je velika. V stiskah so premnogi ljudje, posamezniki in cele družbene skupine. Tudi pri nas. S tem se najbolj neposredno srečujete tudi Vi, socialne delavke in delavci.

Delate po najboljših močeh in z veliko zavzetostjo. O tem ne more biti dvoma. Prepričan sem, da Vam bo tudi Vaše kongresno srečanje vlilo nove volje in poguma, dalo pa tudi nove strokovne napotke za Vaše preventivno delo, pa tudi za zdravljenje socialnih bolezni, za katerimi boleha naša družba. Verjamem, da bodo kongresna sporočila tudi v slovenski javnosti utrdila spoznanje o pomembnosti in koristnosti Vašega plemenitega dela.


 

arhivska stran