EVROPSKO ZDRUŽEVANJE NI LE PRAVNA IN POLITIČNA TEHNIKA ZDRUŽEVANJA
Mednarodna parlamentarna konferenca "Slovenija in druge države kandidatke na poti v Evropsko unijo - vloga parlamentov v procesu širitve Evropske unije"
Pozdravni govor predsednika republike

Ljubljana, 2. november 1999

"Prepričan sem, da boste na svoji konferenci odprli tista pomembna vprašanja, ki kličejo k skupnemu premisleku o evropski prihodnosti in prizadevanjem za skupni evropski dom. Ta dobiva že kar prepoznavno in realno oprijemljivo vsebino", je v svojem nagovoru evropskim parlamentarcem poudaril predsednik Kučan in dodal, da je ta vsebina "zajeta v odpiranju Evropske unije in v evropski združevalni ideji."

Evropska prihodnost kot skupni evropski dom pa je po mnenju predsednika Kučana "za zdaj vendarle prej možnost in priložnost kot tudi že realnost. Realnost so težave in oklevanje pri širjenju Evropske unije in NATA in procesi preurejanj znotraj njiju. Realnost so Balkan in težave pri soglasju evropskih držav glede prihodnosti balkanskih držav, kjer je še nedolgo tega divjala prava vojna. Realnost je obstoj več Evrop, ki so posledica še nepreseženih starih in tudi rezultat novih delitev", za katere pa se včasih zdi, kot je dejal v svojem govoru, kot da se jim življenje v Evropi vse bolj prilagaja.

"Evropsko združevanje zato ne more biti le pravna in politična tehnika združevanja držav. Je usposabljanje združenih in pridružujočih se držav, da bi živeli skupno življenje v različnosti in tako kot tekmujoča skupnost vplivali na takšno ureditev globaliziranega sveta, v katerem različnost kultur in civilizacije ne bo zarisovala bojnih linij novih sporov in spopadov, ampak potrebo po dialogu med njimi. Da bo za tak globalni svet soodgovorna.

Nikoli doslej ni bilo v Evropi toliko subjektov, ki bi želeli to možnost za novo Evropo izkoristiti in k temu tudi prispevati. Ob državah in državnih politikah je vse več tudi civilnih gibanj in ustanov civilne družbe. Ljudje s svojo izkušnjo in upanjem, s svojo svobodno voljo so verodostojen pritisk na vodstva demokratičnih držav, da končno stopijo odločilen korak v skupno evropsko prihodnost," je dejal predsednik in dodal, da bi "odlaganje širitve po času, ko bodo kandidatke izpolnile prvotne pogoje, lahko razumeli kot poskus ohranitve prejšnjega ideala trdno ograjene hiše najbolj razvitih evropskih držav. Potem bi mogli govoriti o egoizmu in pomanjkanju solidarnosti enih ter o iluzijah in frustracijah drugih".

"Soglasni smo, o tem sem trdno prepričan, da so temelj evropske prihodnosti demokracija, pravna država in svobodno gospodarstvo. Prav zato je vloga parlamentov posameznih držav in evropskega parlamenta v procesu pridruževanja in vključevanja v Evropsko unijo osrednjega pomena. Parlamenti so tisti, ki pred državljankami in državljani prevzemajo odgovornost za vrsto odločitev, ki jih je potrebno sprejeti za uspešno vključevanje države z vsemi njenimi človeškimi in gospodarskimi potenciali, z vsem njenim znanjem in kulturo v integracije, kakršni sta Evropska unija in NATO. Vendar tudi parlament ne more nadomestiti državljank in državljanov. Ti bodo morali na referendumu izreči svojo besedo o vključitvi v Evropsko unijo. Gre za tako pomembno in po mojem gledanju neizogibno odločitev, da morajo na koncu sami prevzeti zanjo odgovornost", je v zaključku poudaril predsednik Kučan.