OHRANJATI MOŽNOSTI ODLOČATI O SVOJI USODI NA ODPRTEM TRGU
Nagovor ob odprtju trgovskega centra MERKUR v Celju na Hudinji

Celje, 29. avgust 2002


Spoštovane gospe in gospodje

Spadam med tiste mnoge Slovence, ki so veseli poslovnih uspehov in razvojnih dejanj slovenskih podjetij. Rad sem se zato odzval prijaznemu povabilu predsednika uprave Merkurja na slovesnost ob odprtju trgovskega centra v Celju. Največjega doslej, je povedal g. Kordež.

Današnji in podobni dogodki so dobra priložnost za vpogled v poslovne in razvojne uspehe slovenskih podjetij, posebej tiste, ki utrjujejo in razvijajo njihovo mednarodno konkurenčnost. Ni treba posebej poudarjati kako pomembno je to zdaj na pragu vstopanja Slovenije v EU. Ni Evropska unija cilj sama po sebi, je pa pomembno sredstvo in motiv za ustvarjalnost v enakopravni združbi z evropskim gospodarstvom in politiko. Je pomembno sredstvo za spreminjanje naše domače miselnosti in za krepitev naše samozavesti. Je trden in varen okvir za Slovenijo 21. stoletja, socialno tržno državo, ki zna in zmore izzive globalnega sveta spreminjati v svoje razvojne priložnosti. In to z gospodarstvom, ki je uspešno prešlo izzive tranzicije in se hitro prilagaja spremembam na svetovnih trgih, s podjetji, ki so se v trdem boju za preživetje naučila probleme spreminjati v izzive managementu in na rešitvah realneje zarisovati prihodnost.

Med takšne izzive sodi tudi vstopanje tujega kapitala v slovenski prostor. Ta je razvojna nujnost in poslovna realnost. Sam presojam in vrednotim vstopanje tujega kapitala, njegovo koristnost za podjetja in za Slovenijo z merili krepitve konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij: z dvigom tehnološke ravni, z razvijanjem lastnega razvojnega potenciala, z novimi tržnimi deleži na mednarodnih trgih in uveljavljanjem slovenskih blagovnih znamk, z rastočimi ekonomskimi kazalci poslovanja, z ustvarjanjem večjih razvojnih možnosti podjetja, z utrjevanjem in razvijanjem strateškega partnerstva med domačimi in tujimi podjetji ob ustvarjalnem sodelovanju domačega in tujega kapitala, s pomnoževanjem delovnih mest ter soupravljanjem zaposlenih.

Zagovarjam pa premišljeno in razvojno prepričljivo mero pri vstopanju tujega kapitala v tista slovenska podjetja in finančne družbe, ki so življenjskega pomena za slovenstvo v odprtem svetu. Verjamem namreč, da brez lastnega ekonomskega in finančnega potenciala ni mogoče uresničevati nacionalnih interesov, ni mogoče ohranjati nacionalne identitete brez ekonomske substance. To je legitimen interes, tako ravnajo v vseh državah, ki kaj štejejo. Vedo, da je določena zaščita, morda je ustrezneje reči varovanje domačega gospodarstva nujna, če hočejo ohraniti možnost, da odločajo o svoji usodi, da na odprtem trgu uveljavljajo svoje interese. Razumljivo je, da tako ravna ali bi morala ravnati tudi Slovenija. Seveda pa ob takšnem svojem stališču razumljivo zavračam, da bi se pod »blagovno znamko« nacionalnih interesov in njihove domnevne zaščite v resnici prikrivali kakršnikoli špekulantski zasebni interesi domačih poslovodnih skupin, ki z nacionalnim interesom nimajo nikakršne zveze.

Povsem jasno je, da mora biti slovenska družba vključena v multinacionalne politične in gospodarske, s tem pa tudi kapitalske povezave, če želi biti odprta družba. Ni pa vseeno, kako v te povezave vstopa. To mora početi aktivno, s prepoznanimi interesi in enakopravno pogajalsko pozicijo, podkrepljeno z znanjem in argumenti uspešnega poslovanja. Zaradi krepitve razvojne sposobnosti slovenskega gospodarstva že vrsto let podpiram sodelovanje in povezovanje slovenskih podjetij, tako znotraj posameznih panog kot tudi med njimi. Razumljivo tudi njihovo strateško partnerstvo s tujimi podjetji, ki omogoča ohranjanje razvojnih, proizvodnih in marketinških funkcij. Nujnost povezovanja slovenskih trgovcev in povezovanja med trgovci in dobavitelji oz. proizvajalci sem poudarjal že pred leti, ko je bil še pravi trenutek, da se slovenska trgovina poveže in se okrepljena pripravi na soočenje s tujo konkurenco, ki jo je napovedovalo odpiranje slovenskih gospodarskih meja. Nekateri so izziv časa razumeli, drugi ne. Tudi zaradi prepirov in nepovezanosti med slovenskimi trgovci so se veliki tuji trgovski sistemi na slovenskem trgu uveljavljali celo lažje kot domači. Pa še prestižne igre regionalne politike so bile marsikje vpletene. In ne zgolj pri povezovanju trgovine.

Želim verjeti, da se bo že začeto strateško povezovanje in združevanje v slovenski trgovini nadaljevalo. Da se bo povezovanje in sodelovanje dogajalo po poteh in na načine, ki so zakoniti, ki spoštujejo poslovno moralo. Upam, da bodo trgovini sledila tudi druga podjetja in dejavnosti, zlasti v industriji in agroživilstvu. Zdaj, neposredno pred vstopom v EU in enakopravnim nastopanjem na njenem trgu, se tudi konkurenčnosti ne da več presojati zgolj znotraj slovenskega ekonomskega prostora in z njegovo relativno omejenostjo opravičevati nepripravljenost za povezovanje. Gre za umeščanje slovenskega gospodarstva v prihodnost, v prihodnost, ki se je že začela. Kar bo zamujeno zdaj, se kasneje ne bo dalo več nadomestiti.

S prihodom Merkurja v Celje mesto ob Savinji ohranja svojo trgovsko tradicijo. Novi Center na Hudinji ni samo posodobitev in boljša ponudba tehnične trgovine, je tudi pridobitev za samo mesto Celje, ki že nekaj let išče poti svojega preoblikovanja iz enega najstarejših industrijskih središč v Sloveniji v sodobno mesto s podjetniškim duhom in razvitimi funkcijami regionalnega središča.


Tudi današnje druženje ob slavnostnem odprtju Merkurjevega centra na Hudinji je priložnost za razmišljanje o novih zavezništvih za obetavno prihodnost.

Vodstvu Merkurja in zaposlenim čestitam k odprtju centra. Želim vam prijetno popoldne.