OB PRIPRAVI ZAKONA O VOJNIH GROBIŠČIH
Pismo predsednika republike Milana Kučana predsedniku Državnega zbora Borutu Pahorju

Ljubljana, 12. november 2001


Ljubljana, 12. november 2001
Številka: 001-00-07/01

g. Borut Pahor
predsednik Državnega zbora RS
Šubičeva 4
1000 Ljubljana


Spoštovani gospod predsednik,

razprave ob pripravi Zakona o vojnih grobiščih, dogajanje ob letošnjem dnevu mrtvih, predvsem pa obnovljeno raziskovanje grobišč izvensodno pobitih na ozemlju Slovenije neposredno po koncu druge svetovne vojne ter nove pobude poslancev državnega zbora opozarjajo, da država v tem pogledu še ni povsem izpolnila svojega dolga. Dolžna je dostojno urediti grobišča in z občutkom za prizadetost živečih svojcev poskrbeti za pospešeno izdajo mrliških listov izginulih med vojno in v času po njej, politično se izreči o celotnem dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej, predvsem pa postaviti skupni spomenik vsem žrtvam vojnih časov in povojnih dni in tudi tako prispevati k temu, da bi mrtve lahko prepustili spoštljivemu spominu, strokovno presojo dogajanj pa zgodovinarjem in zgodovini. Zdaj je nova priložnost, da politično končno zaključimo zgodovinski čas slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in takoj po njej. Ne moremo popravljati tistega, kar se je zgodilo, lahko pa sklenemo, da ne bo politika pisala zgodovine. Pieteta do mrtvih nam nalaga, da mrtvi ne bodo zlorabljani za politične obračune. Prav je, da se k temu zavežemo.

Ob spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu 8. julija 1990 sem verjel, da bomo še pred ustanovitvijo samostojne slovenske države ob grobovih vseh žrtev v času vojne in po njej sprejeli idejo sprave ter tako vstopili v čas strpnosti, medsebojnega sprejemanja razlik in skupne prihodnosti. Verjel sem, da nas bo povezovala skupna skrb in odgovornost za nastajajočo državo in za prihodnost slovenstva. Pričakoval sem, da bomo vsi skupaj zaprli tragično poglavje naše zgodovine. V svojem pisnem mnenju državnemu zboru 26. novembra 1997, s katerim sem se opredelil zoper sprejem Predloga zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima in Resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, sem obnovil vse pobude in predloge državnemu zboru in vladi za odnos slovenske države do tega obdobja. Pisne dokumente vam prilagam. Moje stališče je ves čas, da je država dolžna poskrbeti:

1. za takšno ureditev grobišč po vojni pobitih in za takšno označitev in vzdrževanje vseh grobišč, ki bo izražalo spoštovanje vseh prebivalcev Slovenije do vojnih in povojnih žrtev;
2. za hitrejši in do svojcev spoštljiv postopek pri izdaji mrliških listov;
3. za seznam vseh žrtev druge svetovne vojne in po njej (knjiga mrtvih);
4. za pospešeno urejanje spominskih parkov v Kočevskem Rogu in na Teharjih;
5. za spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne in povojnih izvensodnih pobojev, ki naj bo trajen simbol skupnega spomina in naše spravno dejanje;
6. za kazenskopravno razjasnitev povojnih izvensodnih pobojev;
7. za politično dejanje, ki bo v skupni izjavi parlamentarnih strank obsodilo hudodelska in druga protipravna ravnanja takoj po vojni in povezalo žive v skupnem spominu na vse žrtve vojnih časov in povojnih dni.