|
UPORNIŠKI OTOK V TAKRATNEM EVROPSKEM PROSTORU
V Marezigah so se uprli nacionalističnemu nasilju italijanskih fašistov
Marezige, 19. maj 2001
"Današnji praznik občine Koper ste posvetili tudi spominu na šestdeseto obletnico drugega tržaškega procesa in ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter deseti obletnici ustanovitve slovenske države," je med drugim dejal predsednik Kučan in dodal, da "so Marežani s tem upravičeno opomnili, da so v temelje slovenske državnosti vtkana velika uporništva v naši politični zgodovini in da ima slovenska politična samobitnost daljšo zgodovinsko pot."
Spoštovani g. župan, dragi Marežgani in Marežganke, prijatelji in znanci,
Rad sem se odzval Vašemu prijaznemu povabilu, naj se udeležim današnje slovesnosti in se skupaj z Vami spomnim na majske dni daljnega leta 1921. Takrat so prebivalci Marezig pokazali vso svojo odločnost. Branili so politično demokracijo, ker so branili pravico do svobodnega glasovanja na volitvah v poslansko zbornico. Uprli so se grobemu nacionalističnemu nasilju, ki so ga že takrat uprizorili italijanski fašisti. To je bil prvi upor zoper nevarnost, ki je takrat že ogrožala evropsko demokracijo. Potek takratnih dogajanj je zelo natančno opisan v krajevnem zborniku Marezige-simbol upora in v knjigi Janeza Kramarja Marezige-trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930. Pod geslom Marežganski upor je dobil marežganski pogum svoj prostor tudi v elitni Enciklopediji Slovenije. Znani so vsi junaški ljudje in vemo, kako se je končal sramotni tržaški proces zoper uporne Marežgane leta 1923.
Na to vašo slovesnost nisem prišel samo zato, da bi izrazil svoje občudovanje in spoštovanje vaši veliki zgodovini in vašemu uporništvu za ohranitev slovenstva v časih fašističnega terorja. Želim povedati več. Marežgani in Marežganke ste bili uporniški otok v takratnem evropskem prostoru, v katerem so si politiki še vedno zatiskali oči in bežali od spoznanja, kaj prinašata v Evropo vstajajoča italijanski fašizem in nemški nacizem. Vaši predniki so v spopadu s tem političnim zlom povsem osamljeni tvegali vse, svoja življenja in imetje, pa tudi prihodnost svojih potomcev. Niso oklevali in zato od nas zaslužijo več kot le hvaležen spomin. Od nas pričakujejo tudi odgovornost do vrednot, ki so jih branili. To pa so svoboda, svoboda posameznika in skupnosti, tudi narodne, politična demokracija, strpnost in razumevanje med ljudmi ne glede na različna politična, duhovna in socialna pripadanja.
Te vrednote so tudi dandanes del celote evropskih demokratičnih vrednot. In v njih je vtkan tudi upor Marezig.
Želim Vam, da bi ob spominjanju na svojo veliko preteklost tudi današnji dan in vse prihodnje doživljali kot prijazne za Vas in Vaše potomstvo. Marezige so bile in ostajajo del svetle slovenske zgodovine uporništva in na njej zrasle slovenske samozavesti. So del evropskega uporništva in boja za demokracijo.
Današnji praznik občine Koper ste posvetili tudi spominu na šestdeseto obletnico drugega tržaškega procesa in ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter na deseto obletnico ustanovitve slovenske države. S tem ste upravičeno opomnili, da so v temelje naše slovenske državnosti vtkana vsa velika uporništva v naši politični zgodovini in da ima slovenska politična samobitnost daljšo zgodovinsko pot, ki se je pred desetimi leti srečno iztekla v uresničitvi želenega cilja. To moram povedati znova zato, ker se vztrajno ponavljajo oporekanja svetlim točkam naše politične poti med drugo svetovno vojno. Res je, da ima vsakdo pravico do svobodnega razumevanja preteklosti, a prav tako je nesporno, da danes velika večina Evrope praznuje deveti maj hkrati kot Dan Evrope in Dan zmage zavezništva nad fašizmom in nacizmom. Zmagi je dalo svoj velik delež tudi slovensko osvobodilno partizanstvo z Osvobodilno fronto, kar še posebej upravičeno poudarjate v Slovenskem primorju. To ni samo prepričanje. To so dejstva. Zato je že davno minil čas za nesmiselno brskanje po preteklosti. Smiselna in odločilna za slovenstvo so vprašanja naše prihodnosti. To je merilo današnje zvestobe slovenstvu.
Zadnjih deset let nam je v celoti pritrdilo, doma in na tujem, da smo ravnali prav, ko smo se razdružili in ustvarili lastno državo. Dogradili smo njene temelje in ključne ustanove demokratične parlamentarne družbe in smo upravičeno samozavestni tudi v prepričanju, da izpolnjujemo vse pogoje za enakopravno članstvo v evroatlantskih asociacijah. Tako kot Evropa nima nobene druge pozitivne alternative kot združevanje, če hoče postati celina miru in sodelovanja, tudi Slovenija nima boljšega razvojnega izhoda kot je to članstvo v EU in NATO. A moramo to pot pridruževanja hoditi samozavestno in s pretanjenim občutkom za naše posebnosti, zlasti za tiste, ki so povezane z živo nacionalno identiteto in z resnično delujočo socialno državo, takšno, ki bo v sozvočju s tržnim gospodarstvom vsakomur, vsem državljankam in državljanom, dala možnost, da v svobodi sebi in svoji družini z lastnim delom zagotovi dostojno življenje. Pravim, vsem in vsakomur, tudi ne glede na narodnost. Prav Vaše narodnostno mešano obmejno območje s svojo izkušnjo lahko postane vir pobud za preraščanje nacionalne države v državo državljanov, saj Vam to narekujejo tudi grenke izkušnje raznarodovalne in genocidne politike agresivnega fašizma ter njegove žrtve in uničenja.
Na številnih praznovanjih desete obletnice slovenske države bo izrečenih še veliko besed. Možno je, da se bodo našli tudi taki, ki bodo praznovali ločeno, po svoje, ker se ne morejo sprijazniti, da slovenska država ni urejena povsem po njihovi zamisli in predstavi. Čeprav imajo pravico tudi do tega, sem osebno prepričan, da bi prav ob desetem rojstnem dnevu naše države morali stopiti čez morebitne stare zamere ter si družno čestitati k našemu skupnemu prazniku in k temu, kar smo v teh desetih letih skupaj dosegli. Imamo samo eno državo z njenimi simboli in demokratično, po volji državljanov izvoljenimi državnimi ustanovami. Dolžni smo jih spoštovati in varovati njihovo verodostojnost in avtoriteto.
Zato vabim prav vse ljudi dobre volje, da združimo svoja znanja, moč in voljo in prizadevanja, da bi se naši zanamci z veseljem in spoštovanjem spominjali našega dela in naših prizadevanj, da bi oni živeli bolje in v bolj prijaznih okoliščinah, kot živimo danes mi.
Vsem občanom in občankam koprske občine čestitam k občinskem prazniku in jim želim vse dobro v njihovem prihodnjem delu in življenju.
Vam, Marežganke in Marežgani, še posebej želim, da bi ob spominjanju na svojo veliko preteklost tudi današnji dan in vse prihodnje doživljali kot prijazne za Vas in Vaše potomstvo. Marezige so bile in ostajajo del svetle slovenske zgodovine uporništva.
|
