Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
Naslov osnovnega predpisa: Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

OPOZORILO: Gre za neuradna prečiščena besedila, ki predstavljajo zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.


Vsebina:

UREDBA O NOTRANJI ORGANIZACIJI, SISTEMIZACIJI, DELOVNIH MESTIH IN NAZIVIH V ORGANIH JAVNE UPRAVE IN V PRAVOSODNIH ORGANIH


I. UVODNI DOLOČBI

1. člen
(predmet urejanja)

(1) Ta uredba ureja:

- postopek sprejemanja in spreminjanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljevanju: organi državne uprave),
- skupna merila za notranjo organizacijo v organih državne uprave,
- vsebino akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti,
- razvrstitev uradniških delovnih mest ter pogoje za uradniška delovna mesta v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: organi javne uprave) in v pravosodnih organih,
- uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih javne uprave in v pravosodnih organih,
- položaje v organih javne uprave, pogoje za položaje in nazive, v katerih se opravljajo naloge na položaju,
- razvrstitev strokovno tehničnih delovnih mest v državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.

(2) Ta uredba ne velja za formacije Slovenske vojske in druga vprašanja organiziranosti vojske, razen za tista, ki so izrecno urejena s to uredbo.
2. člen
(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)

(1) Določbe te uredbe o aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacija) se uporabljajo tudi za njegove spremembe in dopolnitve, če ta uredba ne določa drugače.

(2) Sistemizacija mora biti v skladu z zakonom, s to uredbo in drugimi predpisi.

(3) Sistemizacija mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki so v finančnem načrtu predvidena za plače in druge osebne prejemke, ki jih plačuje delodajalec.

(4) Sistemizacija mora biti v skladu s kadrovskim načrtom, tako da število sistemiziranih delovnih mest ni višje od števila delovnih mest, dovoljenih v kadrovskem načrtu. Število sistemiziranih delovnih mest po posameznih segmentih (kariernih oziroma tarifnih razredih) lahko odstopa od kadrovskega načrta tako:

- da se sistemizira večje število pripravnikov,
- da se sistemizira do 5 odstotkov več uradnikov v posameznem kariernem razredu, zaokroženo navzgor,
- da se sistemizira do 5 odstotkov več strokovno-tehničnih uslužbencev v posameznem tarifnem razredu, zaokroženo navzgor.

Ne glede na dovoljena odstopanja po posameznih segmentih kadrovskega načrta skupno število sistemiziranih delovnih mest ne sme biti višje od števila delovnih mest, dovoljenih v kadrovskem načrtu.

(5) Za skladnost sistemizacije z akti iz tega člena odgovarja predstojnik.

II. POSTOPEK SPREJEMANJA AKTA O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE

3. člen
(postopek sprejemanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za organe državne uprave)

(1) Sistemizacija se za organe državne uprave sprejme po postopku, določenem z zakonom, ki ureja državno upravo, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(2) Sprejeta sistemizacija se posreduje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ki v skladu z zakonom izdaja soglasje k sistemizaciji. Sistemizaciji morajo biti priložena dokazila, da je bil pri sprejemanju sistemizacije spoštovan 26. člen zakona o javnih uslužbencih.

(3) Pred izdajo soglasja vlada o sistemizaciji pridobi mnenje Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: kadrovska služba).

(4) Vlada zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji v primeru, če sistemizacija ni skladna z akti iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(5) Vlada mora odločiti o soglasju najkasneje v 30 dneh po prejemu sistemizacije. Če vlada ne odloči o soglasju v roku iz tega odstavka, se šteje, da je soglasje dano.
4. člen
(postopek pri manjših spremembah sistemizacije)

(1) Za manjše spremembe sistemizacije organa državne uprave soglasje vlade ni potrebno.

(2) Manjše spremembe sistemizacije so spremembe oziroma dopolnitve sistemizacije organa državne uprave, ki se v obdobju treh mesecev ne nanašajo na več kot petdeset delovnih mest ter hkrati v obdobju koledarskega leta ne na več kot deset odstotkov delovnih mest v posameznem organu državne uprave, oziroma dvajset odstotkov delovnih mest v Ministrstvu za zunanje zadeve, glede na stanje 1. januarja tega leta.

(3) Pri spremembah posameznih elementov sistemizacije organa državne uprave, ki ne pomenijo povečanja potrebnih finančnih sredstev, gre za manjše spremembe sistemizacije ne glede na število delovnih mest, na katera se spremembe nanašajo.

(4) Če se sprememba nanaša na spremembo teritorialne organizacije, ki vpliva na dostopnost upravnih storitev za uporabnike, ne gre za manjše spremembe sistemizacije.

(5) Manjše spremembe sistemizacije se takoj po sprejemu posreduje kadrovski službi. Če kadrovska služba ali inšpekcija za sistem javnih uslužbencev ugotovi nepravilnosti v sprejeti sistemizaciji, predlaga predstojniku ustrezne spremembe. Če ta predlogov ne upošteva, lahko inšpekcija ali kadrovska služba o tem obvesti ministra, pristojnega za upravo, ta pa predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti oziroma druge ustrezne ukrepe.

(6) Če reprezentativni sindikat v organu v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da je sistemizacija v neskladju s predpisi, lahko o tem obvesti inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev ali kadrovsko službo in ji predlaga, da ukrepa v skladu s prejšnjim odstavkom.
5. člen
(veljavnost sistemizacije)

(1) Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča:

- seznanitev s sprejetjem sistemizacije oziroma njenih sprememb in dopolnitev in
- dostop do celotne njene vsebine vsem zaposlenim v organu, če zakon ne določa drugače.

(2) Način seznanitve in dostopa uredi predstojnik s splošnim aktom, upoštevaje velikost organa, opremljenost s sredstvi informacijske tehnologije in lokacijske razmere, pri čemer mora zagotoviti, da je sistemizacija dostopna zaposlenim na vpogled kadarkoli med delovnim časom in na lokaciji posamezne organizacijske enote.

(3) Sistemizacija, na katero je dano soglasje vlade, začne veljati z dnem, ki je v njej določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo.

(4) Manjše spremembe sistemizacije začnejo veljati z dnem, ki je določen kot dan začetka veljavnosti, vendar najprej sedmi dan po tem, ko je bila sprejeta sistemizacija posredovana kadrovski službi in ne pred objavo.
6. člen
(omejitve nadomestnih zaposlitev)

(1) V skupnem kadrovskem načrtu se lahko za vse organe državne uprave oziroma za posamezne organe državne uprave določi, da morajo v določenem obdobju zmanjšati število zaposlitev oziroma obseg sredstev, potrebnih za plače in druge obveznosti delodajalca.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko v skupnem kadrovskem načrtu določi ukrep kontrole nadomestnih zaposlitev. V tem primeru s prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma s premestitvijo v drug organ ni mogoča nadomestna zaposlitev brez soglasja vlade. Če vlada zavrne nadomestno zaposlitev, je potrebno sistemizacijo uskladiti s kadrovskim načrtom v roku enega meseca.

(3) Vlada lahko da soglasje k nadomestni zaposlitvi, če organ izkaže, da zaradi posebnosti izpraznjenega delovnega mesta z notranjimi rezervami (premestitvami, racionalizacijo dela, reorganizacijo) ne more zagotoviti izvajanja svojih rednih nalog.

(4) Vlada mora o soglasju k nadomestni zaposlitvi odločiti najkasneje v 15 dneh po prejemu predloga. Če v tem roku vlada soglasja ne zavrne, ali ga zavrne po izteku tega roka, se šteje, da je soglasje dano.

III. NOTRANJA ORGANIZACIJA ORGANOV DRŽAVNE UPRAVE

III.A) Splošne določbe o notranji organizaciji

7. člen
(načela za določanje notranje organizacije organov državne uprave)

Notranja organizacija organov državne uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotavljati mora:

- strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog,
- učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,
- usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev in
- učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.
8. člen
(vsebina notranje organizacije organov državne uprave)

Z notranjo organizacijo organov državne uprave se določijo:

- notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja,
- način vodenja notranjih organizacijskih enot,
- naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in
- način sodelovanja z drugimi organi in institucijami.
8.a člen

V skladu z dogovorom predstojnikov lahko en organ državne uprave opravlja finančne, kadrovske in druge spremljajoče naloge za drug organ državne uprave.
9. člen
(vrste notranjih organizacijskih enot)

(1) Notranje organizacijske enote v organih državne uprave so:

- kabinet,
- direktorat,
- sekretariat,
- urad,
- sektor,
- inšpekcija,
- oddelek,
- center,
- služba,
- glavna pisarna,
- območna enota,
- izpostava,
- referat,
- krajevni urad,
- diplomatsko predstavništvo in
- konzulat.

(2) Območni enoti ter izpostavi se lahko v skladu z zakonom ali s to uredbo določi tudi drugačno poimenovanje.
III.B) Notranja organizacija ministrstva

10. člen
(kabinet)

(1) Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade.

(2) V kabinetu se lahko sistemizirajo tako delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za določen, kot tudi delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas.

(3) Za delo kabineta je vodja kabineta odgovoren funkcionarju, za katerega opravlja kabinet naloge iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
(določitev števila delovnih mest v kabinetih za čas trajanja funkcije vlade)

(1) Število delovnih mest za določen čas v posameznih kabinetih se določi s posebnim sklepom vlade v skladu s to uredbo.

(2) Pri določitvi števila delovnih mest v posameznem kabinetu se upošteva skupno število zaposlenih v ministrstvu.
12. člen
(direktorat)

Direktorat se oblikuje za izvajanje upravnih nalog na zaokroženem delovnem področju v ministrstvu.
13. člen
(področja, za katera se ustanovijo direktorati)

V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati:

- v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve:

Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela
Direktorat za trg dela in zaposlovanje
Direktorat za socialne zadeve
Direktorat za družino
Direktorat za invalide

- v Ministrstvu za finance:

Direktorat za finančni sistem
Direktorat za zakladništvo
Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov
Direktorat za proračun
Direktorat za javno premoženje
Direktorat za javno računovodstvo

- v Ministrstvu za gospodarstvo:

Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost
Direktorat za ekonomske odnose s tujino
Direktorat za notranji trg
Direktorat za turizem
Direktorat za energijo
Direktorat za elektronske komunikacije

- v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

Direktorat za kmetijstvo
Direktorat za varno hrano
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo

- v Ministrstvu za kulturo:

Direktorat za kulturno dediščino
Direktorat za umetnost
Direktorat za medije

- v Ministrstvu za notranje zadeve:

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge
Direktorat za upravne notranje zadeve

- v Ministrstvu za obrambo:

Direktorat za logistiko
Direktorat za obrambne zadeve
Direktorat za obrambno politiko

- v Ministrstvu za okolje prostor:

Direktorat za okolje
Direktorat za prostor
Direktorat za evropske zadeve in investicije

- v Ministrstvu za pravosodje:

Direktorat za pravosodno upravo
Direktorat za zakonodajo s področja pravosodja
Direktorat za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč

- v Ministrstvu za promet:

Direktorat za ceste
Direktorat za letalstvo
Direktorat za pomorstvo
Direktorat za železnice
Direktorat za prometno politiko

- v Ministrstvu za šolstvo in šport:

Direktorat za vrtce in osnovno šolstvo
Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
Direktorat za šport

- v Ministrstvu za zdravje:

Direktorat za javno zdravje
Direktorat za zdravstveno varstvo

- v Ministrstvu za zunanje zadeve:

Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo
Direktorat za načrtovanje politik in politično multilateralo
Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov

- v Ministrstvu za javno upravo:

Direktorat za organizacijo in kadre
Direktorat za plače v javnem sektorju
Direktorat za e – upravo in upravne procese
Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave

- v Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:

Direktorat za znanost in visoko šolstvo
Direktorat za informacijsko družbo
Direktorat za tehnologijo

14. člen
(notranja organizacija direktorata - urad, sektor, oddelek in referat)

(1) V direktoratu se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2) V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.

(3) V oddelku, v katerem je sistemizirano najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(4) V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega člena se v Ministrstvu za obrambo za področje obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog organizira Obveščevalno varnostna služba v statusu direktorata. Če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, se v Obveščevalno varnostni službi za opravljanje spremljajočih dejavnosti oblikujejo oddelki in centri, vezani neposredno na vodjo Obveščevalno varnostne službe. V direktoratu za obrambne zadeve se za področje kriznega upravljanja organizira Nacionalni center za krizno upravljanje v statusu sektorja, v direktoratu za obrambno politiko pa se za področje vodenja centralnega registra in centralnega arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Sloveniji ter podregistra in arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Ministrstvu za obrambo organizira Centralni register NATO/EU v statusu sektorja.

15. člen
(sekretariat)

(1) Sekretariat se oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajočih, metodoloških, strokovno tehničnih in drugih podobnih nalog.

(2) Sekretariat opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na področju organizacije ministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in programiranja dela, upravljanja s kadrovskimi viri, upravljanja odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih zadev.

(3) Če se naloge na področju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo v sekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu.

(4) Sekretariat oziroma služba iz tretjega odstavka tega člena lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega člena tudi za organ v sestavi ministrstva.

(5) Ne glede na določbe tega člena se podporne službe za potrebe Ministrstva za obrambo s področja strateškega načrtovanja in programiranja dela opravljajo v Direktoratu za obrambno politiko ter s področja informatike v Direktoratu za obrambne zadeve.
16. člen
(organiziranje koordinacije evropskih zadev)

(1) Ministrstvo mora organizirati izvajanje nalog koordinacije evropskih zadev. Koordinativne naloge na področju evropskih zadev se opravljajo v direktoratu, katerega delovno področje je najbolj povezano z evropskimi zadevami, v sekretariatu ali v kabinetu ministra, v primeru večjega obsega nalog (več kot trije zaposleni) pa lahko tudi v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru.

(2) Organizacijska enota iz prejšnjega odstavka lahko navedene naloge v skladu z zakonom opravlja tudi za organ v sestavi ministrstva.

(3) Če se naloge koordinacije evropskih zadev opravljajo v kabinetu, tega dela ne more opravljati javni uslužbenec, ki je sklenil delovno razmerje za čas trajanja funkcije ministra.

(4) V primeru, da se naloge koordinacije opravljajo v samostojni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, se lahko v tej službi opravljajo tudi naloge glavne pisarne, vezane na koordinacijo evropskih zadev.
17. člen
(notranja organizacija sekretariata - službe, centri in glavna pisarna)

(1) V sekretariatu se za opravljanje posameznih vrst strokovno-tehničnih, organizacijskih in drugih spremljajočih nalog ne glede na število sistemiziranih delovnih mest lahko oblikuje služba ali center (npr. služba za organizacijo, kadre in kakovost; finančna služba; pravna služba; služba za informatiko).

(2) V službi ali centru se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje oziroma za določeno vrsto spremljajočih nalog sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(3) Glavna pisarna se lahko oblikuje v sekretariatu za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne.

(4) V sekretariatu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se izjemoma oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.
18. člen
(sektorji, službe in uradi izven direktoratov in sekretariatov)

(1) Izjemoma se lahko v ministrstvu sektor, služba ali urad ustanovi izven direktorata oziroma sekretariata

(2) Sektor ali služba iz prejšnjega odstavka se lahko ustanovi, če:

- v ministrstvu niso organizirani direktorati ali
- ustanovitev sektorja ali službe izhaja iz zahtev zakona ali podzakonskega predpisa (npr. službe za notranjo revizijo) ali
- je potrebno ministru zagotavljati strokovno pomoč pri koordinaciji medresorskih projektov, ki se vodijo na ravni koordinacijske skupine ministrov ali
- je potrebno zagotavljati koordinacijo vladnih služb oziroma ministrstev ali izvajati strokovno administrativna dela za vladna telesa oziroma druga telesa, v katerih sodeluje vlada ali
- je potrebno izvajati naloge na področju financiranja in investicij v dejavnost javnega sektorja za delovno področje več direktoratov.

(3) Za sektor in službo iz tega člena ne velja omejitev glede števila sistemiziranih delovnih mest.

(4) Sektor in služba iz tega člena oziroma služba iz prvega odstavka 16. člena te uredbe se lahko združita v uradu, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.
19. člen
(območna enota in izpostava)

(1) Območna enota ministrstva se organizira, če je iz razlogov racionalnosti ali izboljšanja dostopnosti upravnih storitev potrebno dekoncentrirano opravljanje nalog.

(2) Izpostava se organizira kot notranja organizacijska enota območne enote ministrstva, če je to zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nadaljnja dekoncentracija.

(3) S sistemizacijo se določijo poimenovanje, sedež in območje območne enote oziroma izpostave.
20. člen
(diplomatska predstavništva in konzulati)

Notranje organizacijske enote in druga vprašanja notranje organizacije diplomatskih predstavništev in konzulatov se določijo s sistemizacijo pristojnega ministrstva.

Kot notranja organizacijska enota Ministrstva za zunanje zadeve se lahko v primerih, določenih z zakonom, ki ureja zunanje zadeve oblikuje urad Republike Slovenije v tujini.
III.C) Notranja organizacija drugih organov državne uprave ter območnih enot in izpostav
21. člen
(notranja organizacija organov v sestavi ministrstva in vladnih služb)

(1) V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest. V oddelku se lahko oblikuje referat, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v oddelku pa najmanj 20 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko organizirajo službe, centri in glavna pisarna v skladu z merili iz 17. člena te uredbe. V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se ne organizira sekretariat.

(2) Številčne omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za generalni sekretariat vlade.

(3) V organih v sestavi ministrstva, ki imajo več kot 400 zaposlenih se za opravljanje organizacijsko – kadrovskih, informacijskih in telekomunikacijskih, finančno – materialnih in drugih spremljajočih dejavnosti lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 50 delovnih mest.

(4) V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah, ki imajo sistemizirano več kot 80 delovnih mest, se lahko za zaokroženo delovno področje organizira urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

(6) V organih v sestavi ministrstev se v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, za posamezna področja inšpekcijskega nadzora organizirajo inšpekcije.

(7) V organih v sestavi ministrstev se lahko organizirajo tudi območne enote in izpostave v skladu z merili iz 19. člena te uredbe.

(8) Določbe tega poglavja ne veljajo za Generalštab Slovenske vojske in za organe v sestavi ministrstev, ki imajo več kot 1500 zaposlenih.
22. člen
(notranja organizacija upravne enote in območnih enot ministrstev ter organov v sestavi ministrstev)

(1) V upravni enoti, območni enoti ali izpostavi se za posamezna delovna področja lahko organizirajo sektorji, če je za opravljanje nalog na tem področju sistemizirano najmanj 30 delovnih mest, in oddelki, če je sistemizirano najmanj 8 delovnih mest. V okviru oddelka se lahko organizirajo referati, če je v oddelku sistemizirano najmanj 16 delovnih mest, v referatu pa najmanj 5 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko organizirajo službe, če je sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2) Glavna pisarna se lahko oblikuje v službi ali drugi notranji organizacijski enoti upravne enote, območne enote ali izpostave za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne, če je za opravljanje teh nalog sistemizirano najmanj pet delovnih mest.

(3) V upravni enoti se lahko zaradi večje dostopnosti upravnih storitev organizira krajevni urad kot notranja organizacijska enota, če je to potrebno zaradi stalnega dislociranega opravljanja nalog. Naloge se lahko opravljajo v krajevnem uradu tudi kot metoda dela v okviru upravne enote, ne da bi se krajevni urad oblikoval kot organizacijska enota.

(4) V območni enoti oziroma izpostavi se lahko kot metoda dela zaradi večje dostopnosti upravnih storitev izven lokacije območne enote oziroma izpostave organizira referat ali pisarna.

(5) Merila za organiziranje krajevnih uradov, delovno področje, način dela, uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti določi minister, pristojen za upravo.
22. a člen

(1) Pogoji za oblikovanje inšpekcije po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru so izpolnjeni, če je za inšpekcijske naloge sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2) Pogoj iz prejšnjega odstavka se ne uporablja, če se naloge inšpekcijskega nadzorstva opravljajo v organu v sestavi ministrstva, ki ni inšpektorat."


III.D) Projektne enote

23. člen
(projektna enota)

(1) V ministrstvu, organu v sestavi ministrstva ali v vladni službi se lahko oblikuje projektna enota, kadar je to potrebno za izvedbo določenega strokovnega projekta. Znotraj ministrstva se lahko projektna enota organizira tudi v direktoratu ali sekretariatu.

(2) Projektna enota se oblikuje za čas trajanja projekta.

(3) Če so predvidene začasne premestitve javnih uslužbencev iz drugih organov v projektno enoto, se financiranje dela projektne enote uredi s sporazumom med predstojniki oziroma s sklepom vlade v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

III.E) Vodenje

24. člen
(vodenje)

(1) Vodja organizacijske enote je za svoje delo in za delo organizacijske enote odgovoren vodji višje organizacijske enote, v okviru katere je organizirana organizacijska enota, ki jo vodi. Če take širše organizacijske enote v organu ni, je vodja odgovoren samo predstojniku.

(2) Vodja vsake organizacijske enote je odgovoren tudi predstojniku.
25. člen
(položaji)

(1) Položaji, na katerih se opravljajo naloge vodenja notranjih organizacijskih enot, so:

- v kabinetu - vodja kabineta,
- v sekretariatu - generalni sekretar,
- v direktoratu - generalni direktor,
- v uradu - direktor urada,
- v sektorju - vodja sektorja,
- v inšpekciji - direktor inšpekcije,
- v oddelku - vodja oddelka,
- v referatu - vodja referata,
- v projektni enoti - vodja projektne enote,
- v službi oziroma centru - vodja službe oziroma centra,
- v glavni pisarni - vodja glavne pisarne,
- v območni enoti in izpostavi - vodja območne enote (do 30 zaposlenih) ali direktor območne enote (30 ali več zaposlenih) in vodja izpostave,
- v diplomatskem predstavništvu - veleposlanik,
- v generalnem konzulatu - generalni konzul.

(2) Generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi in predstojnik vladne službe imajo lahko namestnika, če je v direktoratu, sekretariatu, organu v sestavi ministrstva oziroma vladni službi sistemizirano najmanj 60 delovnih mest.

(3) V organu v sestavi ministrstva z več kot 1500 zaposlenimi, vladni službi, katere predstojnik je neposredno podrejen predsedniku vlade in ima sistemiziranih najmanj 60 delovnih mest, vladni službi, ki jo vodi minister brez resorja, generalnem sekretariatu vlade in službi vlade za zakonodajo se lahko sistemizirata največ dve delovni mesti namestnika.
26. člen
(vsebina vodstvenih nalog in nadomeščanje)

(1) Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v notranjih organizacijskih enotah.

(2) Predstojnik organa oziroma vodja notranje organizacijske enote lahko pooblasti javnega uslužbenca za nadomeščanje in usklajevanje dela.

III.F) Notranja organizacija organov v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi

27. člen
(uporaba te uredbe za organe v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi)

Za organe v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi (v nadaljevanju: veliki organi v sestavi) se ne uporabljajo določbe 21. in 22. člena te uredbe.
28. člen
(organizacijske enote velikih organov v sestavi)

(1) Organizacijske enote Policije so generalna policijska uprava, policijska uprava in policijska postaja.

(2) Organizacijske enote Carinske uprave Republike Sovenije so generalni carinski urad, carinski uradi in carinske izpostave.

(3) Organizacijske enote Davčne uprave Republike Slovenije so glavni davčni urad, davčni uradi, posebni davčni urad in izpostave.

(4) Za davčni urad in posebni davčni urad se v nadaljevanju te uredbe uporablja izraz davčni urad.
29. člen
(organizacijske enote velikih organov v sestavi na centralni ravni)

(1) Organizacijske enote generalne policijske uprave, generalnega carinskega urada in glavnega davčnega urada so:

- služba generalnega direktorja,
- uprava (fakultativno),
- urad,
- sektor,
- oddelek,
- center,
- referat,
- služba,
- glavna pisarna.

(2) Organizacijski enoti generalne policijske uprave sta tudi specialna enota in policijska akademija.
30. člen
(služba generalnega direktorja)

(1) Služba generalnega direktorja se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na položaj generalnega direktorja.

(2) V službi generalnega direktorja se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikujejo organizacijske enote z različnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
31. člen
(uprava)

V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se za izvajanje nalog na širšem zaokroženem delovnem področju oblikuje uprava, če je za področje sistemizirano najmanj 50 delovnih mest.
32. člen
(notranja organizacija uprave)

(1) V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se lahko za izvajanje nalog na delovnem področju oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. Sektor se lahko pod enakim pogojem oblikuje v uradu oziroma upravi.

(2) V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.

(3) V oddelku, v katerem je sistemizirano najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. V rangu referata se v generalni policijski upravi lahko oblikujejo organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem.

(4) V generalnem carinskem uradu se lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka v oddelkih, ki opravljajo naloge na področju carinskih preiskav za opravljanje specializiranih nalog na ožjem delovnem področju oblikujejo referati, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.

(5) V upravi se lahko za opravljanje strokovnih nalog oblikujejo centri, oddelki ali organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog in pod pogojem, da je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.

(6) V centru se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oblikujejo oddelki, če je za posamezno področje dela sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.

(7) Ne glede na določbe tega člena se za izvajanje kriminalističnotehničnih in laboratorijskih raziskovanj, za opravljanje preiskav ter dajanje strokovnih in izvedenskih mnenj s tega področja za potrebe policije, državnih tožilstev in sodišč v generalni policijski upravi oblikuje center za forenzične preiskave na ravni sektorja. Vodja centra za forenzične preiskave je neposredno odgovoren generalnemu direktorju Policije. Forenzični izvedenci imenovani za sodne izvedence v skladu z 87. členom Zakona o sodiščih, ki so zaposleni v centru in uslužbenci centra, ki opravljajo izvedeništvo po odredbi sodišča, opravljajo izvedenske naloge samostojno in neodvisno in so strokovno odgovorni izključno vodji centra.

33. člen
(služba)

(1) V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se za opravljanje organizacijsko-kadrovskih, informacijskih in telekomunikacijskih, finančno-materialnih in drugih spremljajočih dejavnosti lahko oblikuje služba.

(2) V službi se lahko oblikujejo sektorji, centri ali organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 10 delovnih mest. V centrih ali v organizacijskih enotah z drugačnim poimenovanjem se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v centru oziroma organizacijski enoti z drugačnim poimenovanjem pa najmanj 10 delovnih mest.

(3) V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se za opravljanje nalog iz prvega odstavka ter za opravljanje nalog s področja varovanja oseb in objektov lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 50 delovnih mest.

(4) V uradu se lahko oblikujejo sektorji, centri ali organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest. V sektorjih, centrih ali v organizacijskih enotah z drugačnim poimenovanjem se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v sektorju, centru oziroma organizacijski enoti z drugačnim poimenovanjem pa najmanj 10 delovnih mest.

33. a člen
V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne lahko oblikuje glavna pisarna.

34. člen
(specialna enota)

(1) Za opravljanje protiterorističnih in drugih policijskih nalog, za katere se zahteva najvišja stopnja izurjenosti in psihofizičnih zmožnosti, se v generalni plicijski upravi oblikuje specialna enota.

(2) Specialno enoto vodi poveljnik, ki je za svoje delo in delo specialne enote odgovoren generalnemu direktorju.

(3) V specialni enoti se lahko oblikujejo organizacijske enote z različnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
35. člen
(policijska akademija)

(1) Za izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v Policiji se v generalni policijski upravi oblikuje policijska akademija.

(2) Policijsko akademijo vodi direktor, ki je za svoje delo in delo policijske akademije odgovoren generalnemu direktorju Policije.

(3) Za organizacijo in izvajanje izobraževalnih in drugih programov se lahko v policijski akademiji oblikujejo organizacijske enote. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe te uredbe in predpisov, ki urejajo področje šolstva.
36. člen
(notranja organizacija velikih organov v sestavi na regijski ravni)

(1) V policijski upravi, carinskem uradu in davčnem uradu (v nadaljevanju območne enote) se lahko za opravljanje nalog na zaokroženem delovnem področju oblikujejo sektorji, če je za področje sistemizirano najmanj 10 delovnih mest, službe, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest in oddelki, če je sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. V oddelku s sistemiziranimi najmanj 20 delovnimi mesti se lahko oblikujejo referati oziroma organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem v rangu referata, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest. Oddelki se lahko oblikujejo tudi v sektorjih in službah.

(2) V policijski upravi se lahko pod pogoji, ki veljajo za sektor, oblikuje operativno-komunikacijski center.
37. člen
(notranja organizacija velikih organov v sestavi na lokalni ravni)

(1) Kot organizacijske enote carinskega urada in davčnega urada se laho oblikujejo izpostave. V izpostavi se lahko za ožji del delovnega področja oblikuje referat, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v izpostavi pa najmanj 10 delovnih mest.

(2) Kot organizacijske enote policijskih uprav se na lokalni ravni oblikujejo policijske postaje. Organizacijska enota policijske postaje je policijski oddelek.
38. člen
(položaji)

Poleg položajev iz 25. člena te uredbe so položaji v velikih organih v sestavi tudi direktor uprave, poveljnik specialne enote, direktor policijske akademije, komandir policijske postaje in komandir oddelka.

38. a člen

Glavna pisarna v skladu s tretjim odstavkom 17. člena, prvim odstavkom 21. člena in novim 33. a členom se lahko oblikuje, če je za opravljanje nalog glavne pisarne sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.
38. b člen

V širši organizacijski enoti se praviloma ne sme oblikovati samo ena ožja organizacijska enota. Samo ena ožja organizacijska enota se oblikuje izjemoma, če na ravni širše organizacijske enote ostanejo sistemizirana najmanj 3 delovna mesta.

III.G) Ustanavljanje projektnih skupin in način sodelovanja z drugimi ministrstvi

39. člen
(projektne skupine)

(1) Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje javnih uslužbencev, delavcev različnih notranjih organizacijskih enot, se lahko oblikujejo projektne skupine ali druge oblike sodelovanja, kadar se ne ustanovi projektna enota iz 23. člena te uredbe in če ni mogoče v okviru rednega dela javnih uslužbencev zagotoviti izvedbe navedenih nalog.

(2) Projektno skupino ustanovi predstojnik ali generalni direktor. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo, razbremenitve nalog članov projektne skupine v organizacijskih enotah oziroma način plačila dodatnih obremenitev v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(3) V projektni skupini lahko sodelujejo tudi javni uslužbenci iz drugih organov, pri čemer je za to potrebno soglasje predstojnika ali sklep vlade, razbremenitev dela v organu oziroma financiranje dodatnih obremenitev pa se uredi sporazumno med predstojnikoma oziroma s sklepom vlade.

(4) Član projektne skupine je za svoje delo v projektni skupini odgovoren vodji projektne skupine in predstojniku organa, v katerem dela.

(5) Dva ali več organov državne uprave lahko ustanovi skupno (medresorsko) projektno skupino. Akt o ustanovitvi sporazumno sprejmejo predstojniki.
40. člen
(stalne koordinacijske skupine in poslovnik o sodelovanju)

(1) Za nemoteno izvajanje poslovnih procesov, ki zahtevajo stalno povezovanje med ministrstvi, organi v sestavi ministrstev oziroma vladnimi službami lahko predstojniki organov sporazumno ali vlada oblikujejo stalne koordinacijske skupine.

(2) Za nemoteno izvajanje poslovnih procesov iz prejšnjega odstavka se lahko sprejme poslovnik o sodelovanju, v katerem se določi način sodelovanja in komuniciranja ter potek poslovnih procesov in odgovorne osebe.

III.H) Strokovni sveti in posvetovalne konference

41. člen
(strokovni sveti)

(1) Za strokovno pomoč pri izvedbi najzahtevnejših projektnih del se lahko oblikujejo strokovni sveti, ki jih ustanovi minister.

(2) V strokovni svet se imenujejo strokovnjaki s področja, za katero je strokovni svet ustanovljen. Delo strokovnega sveta vodi minister ali po njegovem pooblastilu državni sekretar.

(3) Z aktom o ustanovitvi strokovno posvetovalnega sveta se določi sestava, naloge, čas delovanja, način dela, sredstva in drugi pogoji za delo strokovnega sveta.
42. člen
(posvetovalne konference)

(1) Za sodelovanje ministrstva z nevladnimi organizacijami se lahko oblikujejo posvetovalne konference, ki jih ustanovi minister.

(2) V posvetovalno konferenco se imenujejo uradniki in predstavniki nevladnih organizacij. Delo posvetovalne konference vodi minister ali po njegovem pooblastilu druga oseba.
43. člen
(financiranje strokovnih svetov in posvetovalnih konferenc)

Financiranje delovanja strokovnih svetov in posvetovalnih konferenc se določi s pravilnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za upravo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
IV. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE IN V UPRAVAH LOKALNIH SKUPNOSTI

44. člen
(sistemiziranje delovnih mest)

(1) Pri določanju sistemizacije delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti je potrebno upoštevati:

- naloge, njihovo zahtevnost in obseg dela,
- katalog tipičnih uradniških delovnih mest in pogoje za ta delovna mesta ter nazive, v katerih se lahko opravljajo,
- katalog strokovno-tehničnih delovnih mest in pogoje za ta delovna mesta,
- razvrstitev položajev in pogojev za položaje ter nazive, v katerih se opravljajo naloge na posameznih položajih,
- pogoje glede zahtevanih delovnih izkušenj za imenovanje v naziv.

(2) Pri sistemiziranju delovnih mest se katalog tipičnih uradniških delovnih mest in katalog strokovno-tehničnih delovnih mest iz te uredbe uporablja tako, da se delovna mesta iz kataloga povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se v primeru specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in dodatni pogoji ter prilagodi opis nalog, upoštevaje stopnjo zahtevnosti nalog, ki je za posamezna delovna mesta določena v katalogu.

(3) Če se na delovnem mestu opravljajo naloge, ki ustrezajo opisu delovnih mest različne stopnje zahtevnosti (zahtevane stopnje strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj) iz kataloga, se sistemizira delovno mesto najvišje stopnje zahtevnosti, v opisu nalog pa navedejo tudi naloge iz opisov drugih delovnih mest iz kataloga.

(4) Če se na delovnem mestu opravljajo naloge, ki ustrezajo opisu delovnih mest enake stopnje zahtevnosti (zahtevane stopnje strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj) iz kataloga, se sistemizira delovno mesto po pretežnosti, v opisu nalog pa navedejo tudi naloge iz opisov drugih delovnih mest iz kataloga.

(5) Če organizacijsko enoto vodi strokovno-tehnični uslužbenec, se delovno mesto povzame iz kataloga. Pri poimenovanju se navede vodenje organizacijske enote, v opisu pa poleg drugih tudi vodstvene naloge.

(6) Pri določanju strokovno-tehničnih delovnih mest v drugih državnih organih (državnih organih, ki niso organi državne uprave ali pravosodni organi) se razvrstitev delovnih mest iz te uredbe uporablja tako, da se delovna mesta iz razvrstitve povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se lahko zaradi specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in prilagodijo opisi nalog ali, če to zahteva organizacija dela, določijo nova poimenovanja s prilagojenim opisom nalog, upoštevaje stopnjo zahtevnosti nalog, ki je za posamezna delovna mesta določena v tej uredbi.
45. člen
(izhodišča oblikovanja sistemizacije delovnih mest)

(1) Sistemizacija delovnih mest mora biti prilagojena poslanstvu in delovnemu področju oziroma nalogam organa in poslovnim procesom, ki potekajo v organu, ter oblikovana tako, da zagotavlja čim bolj učinkovito delo.

(2) Na posameznem delovnem mestu dela ne more opravljati več kot en javni uslužbenec s polnim delovnim časom.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko za potrebe uvajanja v delo na istem delovnem mestu delata dva javna uslužbenca, vendar ne več kot 1 mesec.

(4) V Ministrstvu za zunanje zadeve v času priprav za delo v zunanji službi na istem delovnem mestu lahko delata dva javna uslužbenca, vendar ne več kot 3 mesece. V Ministrstvu za obrambo v času priprav za delo v tujini na istem delovnem mestu lahko delata dva javna uslužbenca, vendar ne več kot 6 mesecev. Izjema po tem odstavku je dovoljena le v okviru premestitev znotraj organa državne uprave, ne pa v primeru sklenitve novega delovnega razmerja.

(5) Javni uslužbenec lahko sklene delovno razmerje oziroma je premeščen na delovno mesto tako, da v okviru polnega delovnega časa opravlja naloge na več delovnih mestih v istem ali različnih organih. V primeru iz tega odstavka lahko uradnik opravlja naloge samo na uradniških mestih, ki se lahko opravljajo v istem nazivu.
46. člen
(vsebina sistemizacije delovnih mest)

(1) V sistemizaciji delovnih mest se določi število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah, vključno z delovnimi mesti za določen čas in delovnimi mesti pripravnikov. Če je v isti organizacijski enoti več enakih delovnih mest, se v sistemizaciji delovnih mest navede število teh delovnih mest.

(2) Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede:

- opis nalog v skladu s 44. členom te uredbe,
- pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu,
- tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oziroma naziva in dodatke k osnovni plači,
- ali se delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa,
- morebitne posebnosti glede razporeditve delovnega časa,
- katerih nalog skladno s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina,
- katere naloge lahko opravljajo invalidi,
- oznaka skupine, v katero spada delovno mesto glede na oceno tveganja skladno z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu,
- morebitna posebna pooblastila,
- morebitno dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje,
- pooblastilo za dostop do tajnih podatkov,
- po potrebi druge posebnosti delovnega mesta.

(3) Če gre za uradniško delovno mesto ali položaj, se v sistemizaciji delovnih mest določi tudi nazive, v katerih se lahko skladno s predpisi opravlja delo na tem delovnem mestu.

(4) Pogoji za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu, plačni in drugi elementi, ki so odvisni od naziva, v katerem se naloge na delovnem mestu opravljajo, se določijo ob nazivih, v katerih se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu.

(5) Pri posameznem položaju se v sistemizaciji navede tudi opis vodstvenih nalog.
47. člen
(umestitev delovnega mesta v notranjo organizacijo)

(1) Delovno mesto se sistemizira v eni od organizacijskih enot.

(2) Delovno mesto se lahko sistemizira na ravni oziroma v okviru organa ali organizacijske enote, ne da bi bilo umeščeno v nižjo organizacijsko enoto.

(3) Javni uslužbenci na delovnih mestih iz prejšnjega odstavka pomagajo pri vodenju organizacijske enote, po potrebi opravljajo naloge na področjih posameznih organizacijskih enot, vodijo projektne skupine oziroma sodelujejo v njih. Program dela in naloge jim določa neposredno nadrejeni skladno z določitvijo nalog v sistemizaciji.
V. RAZVRSTITEV NAZIVOV IN DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE, V UPRAVAH LOKALNIH SKUPNOSTI IN V PRAVOSODNIH ORGANIH

48. člen
(razvrstitev nazivov)

(1) Uradniški nazivi so razvrščeni in pogoji glede delovnih izkušenj zanje določeni v prilogi I, ki je sestavni del te uredbe.

(2) Nazivi v Slovenski vojski in pogoji glede delovnih izkušenj zanje so določeni v prilogi I a, ki je sestavni del te uredbe.
49. člen
(namen razvrščanja delovnih mest)

Razvrščanje uradniških delovnih mest in strokovno-tehničnih delovnih mest se opravi za potrebe oblikovanja aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskega načrtovanja in uvrščanja v plačne razrede.
50. člen
(razvrstitev delovnih mest)

(1) Tipična uradniška delovna mesta, razen delovnih mest uradnih oseb v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, so razvrščena v katalogu tipičnih uradniških delovnih mest, ki je kot priloga II sestavni del te uredbe.

(2) Formacijske dolžnosti v Slovenski vojski razvrsti minister, pristojen za obrambo. Formacijske dolžnosti iz razvrstitve se lahko kot delovna mesta, na katerih se opravlja vojaška služba sistemizirajo tudi v Ministrstvu za obrambo in Inšpektoratu RS za obrambo oziroma v drugih državnih organih v skladu z zakonom o obrambi.

(3) Uradniški položaji so razvrščeni v prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Vojaški položaji so razvrščeni v prilogi III a, ki je sestavni del te uredbe. Če je v isti stopnji več činov ali razredov, se čin ali razred, ki je pogoj za opravljanje nalog na položaju, določi s formacijo.

(5) Strokovno-tehnična delovna mesta v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti so razvrščena v katalogu strokovno-tehničnih delovnih mest, ki je kot priloga IV sestavni del te uredbe.

(6) Razvrstitev uradniških delovnih mest vsebuje:

- poimenovanje uradniškega delovnega mesta,
- navedbo nalog, ki se opravljajo na posameznem uradniškem delovnem mestu,
- navedbo nazivov, v katerih se lahko opravlja delo na posameznem uradniškem delovnem mestu,
- zahtevana funkcionalna in specialna znanja oziroma posebne sposobnosti.

(7) Razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest vsebuje:

- poimenovanje strokovno-tehničnega delovnega mesta,
- navedbo nalog, ki se opravljajo na posameznem strokovno-tehničnem delovnem mestu,
- zahtevano dolžino delovnih izkušenj,
- zahtevano stopnja strokovne izobrazbe, ki se določi z navedbo tarifnega razreda.

(8) Razvrstitev položajev vsebuje naziv oziroma nazive, v katerih se lahko opravlja posamezen položaj. Delo na položaju se lahko opravlja tudi v za eno stopnjo višjem nazivu, kot ga določa razvrstitev položajev, če je nanj premeščen uradnik, ki je bil v višji naziv imenovan že na dosedanjem delovnem mestu.

(9) Naloge na začasnem delovnem mestu sodelavec, se opravljajo v nazivih sodelavec II in sodelavec I.
51. člen
(uradniška in strokovno-tehnična delovna mesta)

(1) Uradniška delovna mesta so delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge, in delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadrovske, pravne službe, službe za informatiko, glavne pisarne in službe za stike z javnostjo.

(2) Kot uradniška delovna se lahko sistemizirajo tudi delovna mesta javnih uslužbencev, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za izvrševanje nalog organa in za opravljanje katerih je zahtevano poznavanje javnih nalog organa ter najmanj visoka strokovna izobrazba.

(3) Pri določanju uradniških delovnih mest iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti naslednja merila:

- ali je zahtevani obseg poznavanja javnih nalog tolikšen, da bi bilo potrebno znanje, ki se preverja s strokovnim izpitom za imenovanje v naziv,
- ali je potrebno za opravljanje nalog na delovnem mestu zagotoviti upoštevanje načel in pravil, ki jih zakon določa za uradnike (politična nevtralnost, nezdružljivost opravljanja določenih dejavnosti z delom v organu, posebne določbe o konfliktu interesov),
- ali gre pri opravljanju spremljajočih nalog za neposredno podporo uradnikom, ki vodijo strokovno delo na področju opravljanja javnih nalog na vodstvenih položajih na položajih (vodstvenim uradnikom) strukturi oziroma izvrševanju vodstvenih nalog (sodelujejo in nudijo strokovne podlage vodstvu pri oblikovanju politik).

(4) Kot uradniška delovna mesta se lahko ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe določijo tudi delovna mesta v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, Obveščevalno varnostni službi Ministrstva za obrambo in Policiji, na katerih se opravljajo spremljajoča dela, ki so neposredno operativno povezana s policijskimi in obveščevalno-varnostnimi nalogami.

(5) Kot strokovno-tehnična delovna mesta se sistemizirajo tudi tista delovna mesta, na katerih se izvajajo naloge, ki sicer sodijo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti oziroma naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava, vendar pa po svoji vsebini predstavljajo strokovno-tehnične naloge, ne pa uradniških nalog.

(6) Delovna mesta javnih uslužbencev, na katerih se opravljajo druga spremljajoča dela, so strokovno-tehnična delovna mesta.
52. člen
(določanje pogojev za delovna mesta in položaje)

(1) Za posamezno uradniško delovno mesto se obvezno določijo splošni pogoji, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, ter uradniški naziv in smer izobrazbe oziroma poklicna kvalifikacija.

(2) Za posamezno uradniško delovno mesto se glede na vsebino nalog kot pogoj določijo tudi funkcionalna in specialna znanja, posebne sposobnosti in drugi pogoji. Pogoji iz tega odstavka se v sistemizaciji ne določajo za položaje, za katere določi standarde strokovne usposobljenosti uradniški svet.

(3) Za posamezno strokovno-tehnično delovno mesto veljajo splošni pogoji, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, poleg tega pa se kot pogoj določijo tudi stopnja in smer izobrazbe oziroma poklicna kvalifikacija ter delovne izkušnje.

(4) Za posamezno strokovno-tehnično delovno mesto se lahko glede na vsebino nalog kot pogoj določijo tudi aktivno znanje uradnega jezika, funkcionalna in specialna znanja, posebne sposobnosti in drugi pogoji.

(5) Za položaje generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi ministrstva, razen za načelnika Generalštaba Slovenske vojske in glavnega inšpektorja za obrambo, predstojnika vladne službe in načelnika upravne enote se kot pogoj poleg pogojev, določenih za uradniška delovna mesta, določijo funkcionalna znanja vodenja v javni upravi in druga specialna znanja. Uradnik na položaju iz tega odstavka je dolžan pridobiti ta znanja v najkasneje petnajstih mesecih od imenovanja na položaj v okviru programa, ki je določen v prilogi V k tej uredbi.

(6) Funkcionalna znanja vodenja v javni upravi in druga specialna znanja se lahko ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka določijo tudi kot pogoj za položaj direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine. Program usposabljanja lahko določijo reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.

(7) Merila za določanje pogojev za delovno mesto so:

- zahtevnost in vrste nalog tega delovnega mesta,
- odgovornost in pooblastila,
- psihofizični napori ter
- vplivi okolja.

(8) Pri določanju pogojev za položaj se poleg meril iz prejšnjega odstavka upoštevata tudi velikost organizacijske enote ter širina in zahtevnost delovnega področja organizacijske enote, ki jo oseba na tem položaju vodi.

(9) Če področni zakon za posamezna uradniška delovna mesta zahteva določeno stopnjo izobrazbe, se ta stopnja izobrazbe določi tudi kot pogoj za nazive, v katerih se naloge na tem delovnem mestu opravljajo. Posebni pogoji za opravljanje uradniškega delovnega mesta, določeni s področnimi predpisi, se štejejo tudi kot pogoji za nazive, v katerih se opravljajo naloge na teh delovnih mestih.

(10) Poleg pogojev iz tega člena se lahko pri posameznem delovnem mestu oziroma položaju navedejo tudi znanja, veščine, sposobnosti in lastnosti, ki se upoštevajo med merili pri izbiri javnega uslužbenca.
53. člen
(pogoji za delovno mesto - strokovna usposobljenost)

(1) Pri uradniških delovnih mestih se glede zahtevane stopnje izobrazbe upošteva zahtevana stopnja izobrazbe za nazive, v katerih se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.

(2) Za strokovno-tehnično delovno mesto se določi zahtevana stopnja izobrazbe skladno s to uredbo.

(3) Za posamezno delovno mesto se lahko stopnja izobrazbe določi brez navedbe smeri. Pri uradniških delovnih mestih se lahko v sistemizaciji določi smer ali alternativno več smeri izobrazbe iste stopnje. Pri strokovno-tehničnih delovnih mestih se smer ali alternativno več smeri izobrazbe določi v razvrstitvi delovnih mest, ki je priloga k tej uredbi, ali v sistemizaciji.

(4) Za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge vodenja upravnega postopka in odločanja v upravnem postopku, se kot pogoj določi strokovni izpit iz upravnega postopka.

(5) Za delovna mesta, na katerih se izvajajo posebna pooblastila, se kot pogoj določi poseben strokovni izpit, če tako določa zakon ali podzakonski predpis.
54. člen
(pogoji za delovno mesto - delovne izkušnje)

(1) Za uradniška delovna mesta se glede zahtevanih delovnih izkušenj upoštevajo delovne izkušnje, zahtevane za imenovanje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu. Delovne izkušnje, ki se zahtevajo za imenovanje v določen naziv, so določene s to uredbo.

(2) Za strokovno-tehnična delovna mesta se zahtevane delovne izkušnje določijo skladno s to uredbo.

(3) Kot delovne izkušnje se štejejo tiste izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnih mestih iste stopnje izobrazbe, vključno s pripravništvom v isti stopnji izobrazbe, in delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del v organih javne uprave in drugih državnih organih na podobnih delovnih mestih za eno stopnjo nižje izobrazbe iste smeri, razen pripravništva.

(4) Za delovna mesta oziroma nazive, za katere se ne zahteva univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem. Predpisane delovne izkušnje za nazive VIII stopnje se pod istimi pogoji skrajšajo na 7 mesecev.

(5) Za delovna mesta oziroma nazive, za katere se ne zahteva specializacija, magisterij ali doktorat, zahteva pa se univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima magisterij, doktorat oziroma zaključen specialistični študij.

(6) Za delovna mesta oziroma nazive se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za eno leto v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma pravosodni izpit, razen v primeru uradniških nazivov v pravosodju, za katere se zahteva pravniški državni izpit oziroma pravosodni izpit.

(7) Za delovno mesto oziroma naziv, za katerega se zahteva alternativno izpit za državnega notranjega revizorja ali izpit za preizkušenega državnega notranjega revizorja, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za 1 leto v primeru, da naloge na tem delovnem mestu opravlja javni uslužbenec, ki ima izpit za preizkušenega državnega notranjega revizorja. Ne glede na prilogo I, se v Uradu za nadzor proračuna za nazive notranjih revizorjev določijo naslednje delovne izkušnje:

notranji revizor – svetovalec I 2 leti
notranji revizor – višji svetovalec II 3 leta
notranji revizor – višji svetovalec I 5 let
notranji revizor - podsekretar 3 leta
notranji revizor – sekretar 5 let
notranji revizor – višji sekretar 8 let.«


(8) Za delovna mesta v kabinetu, za katera se sklene delovno razmerje za čas trajanja funkcije predsednika vlade, ministra ali generalnega sekretarja vlade, se predpisane delovne izkušnje lahko skrajšajo za polovico.

(9) Javnim uslužbencem, ki so v okviru državne uprave pridobivali delovne izkušnje na delovnih mestih, za katera se zahteva dve stopnji nižja izobrazba, se ob imenovanju v nazive IX. stopnje oziroma razporeditvi na strokovno – tehnično delovno mesto v VII. tarifnem razredu, ne zahteva delovnih izkušenj.

(10) Če področni zakon za inšpektorja zahteva najmanj univerzitetno izobrazbo, se delovne izkušnje v nazivih četrte in pete stopnje skrajšajo za eno tretjino.

(11) Za diplomatske in konzularne nazive drugega in tretjega kariernega razreda, za katere področni zakon zahteva najmanj univerzitetno izobrazbo, se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za eno tretjino. Predpisane delovne izkušnje za naziv VIII. stopnje se pod istimi pogoji skrajšajo na 7 mesecev.

55. člen
(povezava med uradniškimi delovnimi mesti in nazivi)

(1) Naloge na uradniškem delovnem mestu se opravljajo v treh zaporednih nazivih kariernega razreda. Naloge na delovnem mestu referenta se lahko opravljajo v zaporednih nazivih referent IV, referent III in referent II ali v zaporednih nazivih referent III, referent II in referent I.

(2) Naloge na uradniškem delovnem mestu prvega kariernega razreda se opravljajo v enem nazivu ali v dveh zaporednih nazivih.

(3) Naloge na uradniških delovnih mestih policistov in carinikov, ki se opravljajo v nazivih desete do petnajste stopnje, se lahko opravljajo v dveh ali treh zaporednih nazivih, pri čemer so lahko za delovno mesto določeni tudi nazivi različnih kariernih razredov (četrtega in petega).

(4) Naloge na položaju se opravljajo v enem ali dveh zaporednih nazivih.

(5) Naloge na delovnih mestih notranjih revizorjev se lahko sistemizirajo v dveh ali v enem nazivu.

(6) Ob sklenitvi delovnega razmerja pri prehodu iz organa državne uprave v občinsko upravo ali obratno, se lahko uradnika imenuje v naziv, ki je višji od najnižjega naziva, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu, če je tak naziv že pridobil pred prehodom in če sta organa vključena v interni trg dela.

(7) Ob imenovanju v drug naziv, za katerega je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, oziroma ob premestitvi na drugo delovno mesto, za katero je določen enak ali nižji količnik za določitev osnovne plače, javni uslužbenec lahko obdrži doseženo število napredovanj v višji plačilni razred. Ta določba se smiselno uporablja tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja ob prehodu iz organa državne uprave v občinsko upravo in obratno.

(8) Ob sklenitvi delovnega razmerja oziroma premestitvi na uradniško delovno mesto, ki se opravlja v višjem nazivu, se uradnika imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na tem delovnem mestu, razen če je bil že pred premestitvijo imenovan v naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu.

(9) V sistemizaciji se lahko za posamezna delovna mesta, za katera ta uredba določa, da se lahko opravljajo v treh zaporednih nazivih, izjemoma določi, da se opravljajo samo v zgornjih dveh nazivih.

(10) Delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu višji sekretar, se lahko v okviru državne uprave sistemizirajo samo v ministrstvih, organih v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi in vladnih službah, ki jih vodijo ministri brez resorja oziroma katerih direktorji so neposredno odgovorni predsedniku vlade, ter v generalnem sekretariatu vlade, ne pa tudi v organih v sestavi ministrstva, ki imajo manj kot 1500 zaposlenih, drugih vladnih službah in upravah lokalnih skupnosti. Poleg položajev generalnih direktorjev in generalnega sekretarja je lahko takšnih delovnih mest največ 2 odstotka sistemiziranih delovnih mest v ožjem ministrstvu, zaokroženo navzgor, vendar ne več kot 6 delovnih mest v ministrstvu in ne več kot 2 v vladnih službah, pri čemer se ne vštevajo delovna mesta vodij diplomatskih predstavništev. Po predhodnem soglasju Komisije za kadrovske in administrativne zadeve Vlade Republike Slovenije se delovno mesto, ki se opravlja v nazivu notranji revizor – višji sekretar lahko sistemizira tudi v Uradu za nadzor proračuna.


(11) Določba drugega stavka prejšnjega odstavka se smiselno uporablja za delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu veleposlanik - višji sekretar.

(12) Vojaške formacijske dolžnosti se opravljajo v enem nazivu, ki je enak ali eno stopnjo višji od osebnega čina oziroma razreda.
55. a člen

(1) Naloge na diplomatskih delovnih mestih v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve se ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena lahko opravljajo v več kot treh nazivih. Delovna mesta v zunanji službi se lahko sistemizirajo v enem, dveh ali treh zaporednih nazivih, ki se uporabljajo v času začasne razporeditve v zunanjo službo, upoštevajoč zunanje politične ocene in delovne potrebe Ministrstva za zunanje zadeve ter primerljivost z drugimi diplomatskimi predstavništvi in konzulati v državi sprejema oziroma pri mednarodni organizaciji. Če je delovno mesto sistemizirano v več kot enem nazivu, uporablja diplomat v zunanji službi najvišji naziv, ki ga v skladu s tabelo iz tretjega odstavka lahko uporablja glede na notranji naziv, razen če gre za prvo razporeditev na določeno delovno mesto v zunanji službi. Za delovno mesto so lahko določeni tudi nazivi različnih kariernih razredov.

(2) Delovno mesto diplomat 2. ranga v diplomatskih predstavništvih in konzulatih se sistemizira v nazivih I. sekretar ali svetovalec ali v obeh nazivih. V diplomatskih predstavništvih in konzulatih s štirimi ali več diplomatskimi delovnimi mesti, od katerih sta vsaj dve delovni mesti diplomat 2. ranga, se lahko eno od teh sistemizira v vseh treh nazivih. V stalnih predstavništvih se lahko več delovnih mest diplomat 2. ranga sistemizira v vseh treh nazivih.

(3) Nazivi v zunanji službi se uporabljajo v skladu z naslednjo tabelo.

Delovno mesto v zunanji službi Naziv, ki se uporablja v zunanji Naziv v notranji službi
službi
diplomat 1. ranga veleposlanik veleposlanik (višji sekretar)
veleposlanik / pooblaščeni minister/ generalni konzul veleposlanik(sekretar)/ pooblaščeni minister
minister svetovalec/ generalni konzul pooblaščeni minister, minister svetovalec
diplomat 2. ranga prvi svetovalec/ konzul I. razreda pooblaščeni minister, minister svetovalec
svetovalec/ konzul I. razreda pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi svetovalec
I. sekretar/ konzul minister svetovalec, prvi svetovalec, svetovalec
diplomat 3. ranga II. sekretar/ konzul svetovalec, I. sekretar, II. sekretar
III. sekretar/ vicekonzul I. sekretar, II. sekretar, III. sekretar
ataše/ konzularni agent ataše


(4) Osebe v diplomatskih predstavništvih in konzulatih, ki so zaposlene za določen čas ali začasno premeščene v Ministrstvo za zunanje zadeve, razen vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena Zakona o zunanjih zadevah, opravljajo diplomatsko delo na delovnih mestih v zunanji službi v nazivih v skladu s tabelo iz tega odstavka. Diplomatski nazivi se uporabljajo glede na pridobljen uradniški naziv oziroma diplomatski naziv, za katerega oseba izpolnjuje pogoje, ob hkratnem upoštevanju delovnih izkušenj, ki so pogoj za imenovanje v diplomatski naziv v skladu z zakonom o zunanjih zadevah:
(5) Naziv, ki se uporablja v zunanji službi, je začasen naziv in ne vpliva na pridobljen diplomatski oziroma uradniški naziv. Napredovanje v notranjem nazivu ne vpliva na naziv, ki se uporablja v zunanji službi.

(6) Določba četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za vojaške osebe v diplomatskih predstavništvih, ki so zaposlene v Ministrstvu za obrambo in za določen čas opravljajo naloge v predstavništvih Republike Slovenije v tujini na obrambnem področju.

(7) Zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti so lahko določena delovna mesta v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve sistemizirana zunaj notranjih organizacijskih enot.

56. člen
(odpovedni roki)

Odpovedni rok za uradnike v VII. tarifnem razredu je štiri mesece, za strokovno-tehnične javne uslužbence v VII. tarifnem razredu tri mesece, za ostale javne uslužbence pa dva meseca.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen

(1) Novi akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, skladni s to uredbo, morajo biti sprejeti najkasneje v treh mesecih po začetku uporabe zakona o javnih uslužbencih, kot datum začetka uporabe pa se praviloma določi 1. januar 2004, ne pa datum, kasnejši od 1. aprila 2004. Za izdajo soglasij k tem aktom se ne uporablja rok za izdajo soglasja iz petega odstavka 3. člena te uredbe.

(2) Akti o razporeditvi javnih uslužbencev na delovna mesta v skladu z akti iz prejšnjega odstavka se izdajo najkasneje do 30. novembra 2003, razporeditev pa začne učinkovati z dnem dokončnosti akta o razporeditvi, vendar ne pred začetkom uporabe sistemizacije. Do dokončnosti sklepa o razporeditvi se glede pravic in obveznosti posameznega javnega uslužbenca uporabljajo določbe prejšnje sistemizacije, ne glede na datum, ki je v novi sistemizaciji določen kot datum začetka uporabe nove sistemizacije.

(3) Pri sprejemanju novega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se lahko uporabijo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja in premestitev iz poslovnih razlogov (drugi oddelek XXI. poglavja), pri čemer se pri uradnikih za premestitev iz poslovnega razloga šteje razporeditev na delovno mesto, ki se opravlja v nižjem nazivu od naziva, v katerega bi bil uradnik preveden glede na delovno mesto, ki ga je zasedal prej.

(4) Najkasneje do 31. decembra 2004 morajo organi izvesti analizo funkcij in poslovnih procesov, ki se izvajajo v tem organu, in rezultatom analize prilagoditi svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo.

(5) Sektor ali služba iz tretje alinee drugega odstavka 18. člena, ki ob reorganizaciji prevzame naloge vladne službe ali organa v sestavi ministrstva, se lahko poimenuje urad.

(6) Upravna enota Ljubljana lahko ohrani organizacijo po izpostavah do reorganizacije upravnih enot. Naloge na položaju vodje izpostave se opravljajo v nazivu III. stopnje.

(7) Do racionalizacije števila policijskih uprav kot območnih organizacijskih enot Policije se številčni kriteriji za oblikovanje notranjih organizacijskih enot v policijskih upravah iz 36. člena te uredbe ne uporabljajo.
58. člen

(1) V nazive, določene s to uredbo, se imenujejo uradniki in prevedejo nazivi zaposlenih skladno z določbami 194. člena zakona o javnih uslužbencih. Odločbe o prevedbi nazivov se izdajo najkasneje do 30. septembra 2003, prevedba pa začne učinkovati najkasneje s 1. januarjem 2004.

(2) V primeru reorganizacije (tretji odstavek 57. člena te uredbe) se po dokončnosti odločbe o prevedbi naziva izda odločba o razrešitvi naziva in imenovanju v drug naziv.

(3) Če so za določeno področje dela skladno s tretjim odstavkom 85. člena zakona o javnih uslužbencih oblikovani posebni nazivi, se prevedba nazivov v skladu s 194. členom navedenega zakona opravi tako, da se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev, zaposlenih na teh področjih, prevedejo v te posebne nazive ustrezne stopnje.

(4) Osebni čini vojakov, častnikov in podčastnikov ter razredi vojaških uslužbencev v Slovenski vojski se ne prevajajo.

(5) Do izvedbe postopkov natečajev za generalne direktorje v ministrstvih vodijo direktorate državni sekretarji ali uradniki v nazivu II. stopnje. Pri tem se lahko vodenje razdeli tako, da posamezen državni sekretar vodi del direktorata (enega ali več uradov oziroma sektorjev). Vršilcem dolžnosti generalnih direktorjev, ki bodo opravljali te naloge do imenovanja generalnih direktorjev v skladu z zakonom, in so pred tem imeli status državnega sekretarja, pripadajo po prenehanju statusa vršilca dolžnosti pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS-stari, št. 30/90, 18/91, 22/91; Uradni list RS/I, št. 2/91; Uradni list RS, št. 4/93, 13/93 – ZNOIP in 18/94 – ZRPJZ).

(6) Ne glede na določbe drugega odstavka 18. člena te uredbe se lahko v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja organizira sektor za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, katerega vodja je neposredno odgovoren ministru. Vodenje sektorja se lahko do prenehanja funkcije poveri državnemu sekretarju.

(7) Za vršilce dolžnosti generalnih direktorjev, predstojnikov vladnih služb in organov v sestavi se glede pridobivanja funkcionalnih znanj vodenja v javni upravi in drugih specialnih znanj ne uporablja peti odstavek 52. člena te uredbe.

(8) Osebe, ki so pridobile naziv veleposlanik in so opravljale delo veleposlanika v zunanji službi obdržijo ta naziv tudi po zaposlitvi v notranji službi Ministrstva za zunanje zadeve.

(9) Nazivi oseb, ki so opravljale delo notranjih revizorjev in nimajo opravljenega izpita za preizkušenega notranjega revizorja in so pridobile naziv podsekretar, svetovalec Vlade Republike Slovenije ali državni podsekretar, se prevedejo v ustrezne nazive podsekretar ali sekretar iz I. kariernega razreda.

(11) Do uskladitve zakona, ki ureja letalstvo, z zakonom o javnih uslužbencih, se določi za letalske inšpektorje delovno mesto letalski inšpektor, ki se opravlja v nazivu letalski inšpektor III, II in I (nazivi desete, enajste in dvanajste stopnje).

(12) Uradnik, ki je opravljal naloge na položaju na dan začetka uporabe Zakona o javnih uslužbencih, lahko opravlja naloge na vsebinsko istovrstnem položaju tudi v primeru, da je s prevedbo pridobil nižji ali višji naziv od naziva, v katerem se lahko opravlja naloge na tem položaju v skladu s prilogo III. Uradnik na položaju lahko pod zakonsko določenimi pogoji napreduje v višje nazive, do najvišjega naziva v katerem se lahko opravljajo naloge na tem delovnem mestu v skladu s prilogo III. V primeru iz tega odstavka ni dopustna smiselna uporaba petega odstavka 120. člena Zakona o javnih uslužbencih.

(13) Do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se naziv višji štabni praporščak uvrsti med nazive pete stopnje, naziv štabni praporščak med nazive sedme stopnje, naziv višji štabni vodnik med nazive desete stopnje in naziv vodnik med nazive štirinajste stopnje.

(14) Pred začetkom uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se določijo dodatna delovna mesta in formacijske dolžnosti.

(15) Do vzpostavitve pogojev za opravljanje strokovnega izpita v skladu z 232. členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se šteje, da izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta na področju izvrševanja kazenskih sankcij tudi tisti, ki opravijo strokovni izpit iz upravnega postopka.

(16) Inšpektorji, ki so na podlagi prej veljavne sistemizacije opravljali naloge na delovnih mestih, za katera je bil določen količnik za določitev osnovne plače od 3.01 do 4.00, se prevedejo v začasne uradniške nazive devete, osme in sedme stopnje:

- svetovalec III – inšpektor,
- svetovalec II – inšpektor,
- svetovalec I – inšpektor.

Pred razporeditvijo na delovno mesto inšpektorja v skladu z novo sistemizacijo se ti inšpektorji imenujejo v naziv inšpektor III, v katerem se naloge na tem delovnem mestu opravljajo.

(17) Nazive v Slovenski vojski s količnikom od 4.01 do 4.40 se prevede v nazive major ali kapitan korvete ali višji vojaški uslužbenec XII. razreda. Nazivom v Slovenski vojski se do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju določijo količniki za določitev osnovne plače skladno s prilogo I. A te uredbe ob smiselni uporabi prvega odstavka 194. člena Zakona o javnih uslužbencih.
58. a člen

(1) Prevedbe diplomatskih nazivov, ki so se uporabljali po predpisih pred začetkom uporabe Zakona o javnih uslužbencih in Zakona o zunanjih zadevah v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve, se opravijo skladno z naslednjo tabelo:


Upravni delavec/ Višji upravni delavecStari diplomatski nazivNovi diplomatski naziv
višji sodelavecataše ataše
višji referentatašeIII. sekretar
svetovalec IIatašeIII. sekretar
svetovalec IIII. sekretarII. sekretar
višji svetovalecII. sekretarI. sekretar
svetovalec ministraII. sekretarsvetovalec
podsekretarI. sekretarprvi svetovalec
svetovalec vladesvetovalecminister svetovalec
državni podsekretarsvetovalec/ pooblaščeni minister pooblaščeni minister


(2) Ataše (višji sodelavec, višji referent, svetovalec II), III. sekretar (svetovalec I) in II. sekretar (višji svetovalec), ki imajo ob uveljavitvi te določbe več kot tri leta službene dobe v zunanji službi, se prevedejo v naziv, ki je za eno stopnjo višji od naziva, določenega z zgornjo tabelo.

(3) Diplomati, ki so razporejeni v zunanjo službo Ministrstva za zunanje zadeve, se prevedejo v diplomatski naziv na podlagi zadnje odločbe o imenovanju v upravnega ali višjega upravnega delavca v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, če je to zanje ugodneje, kot prevedba v skladu s prvim odstavkom tega člena.

(4) Ne glede na prevedbo osebe v zunanji službi uporabljajo do zaključka mandata naziv, ki so ga že uporabljale v zunanji službi, delovna mesta pa se sistemizira v skladu z določbami 55. a člena te uredbe.

(5) Določba prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za delavce Ministrstva za obrambo, ki opravljajo naloge v diplomatskih predstavništvih v tujini.


59. člen

(1) Predstojniki organov v sestavi ministrstev in predstojniki vladnih služb pod pogoji iz prvega odstavka 191. člena zakona o javnih uslužbencih nadaljujejo z delom na položaju kot vršilci dolžnosti ne glede na to, ali je delovno mesto vključeno v sistemizacijo. Funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren, mora predstojnika pisno pozvati, da mu sporoči, ali soglaša z nadaljevanjem opravljanja dela na položaju v statusu uradnika. Če predstojnik tega ne stori do 27. junija 2003, se šteje, da soglasje ni podano.

(2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se vključijo v sistemizacijo najkasneje v desetih dneh od začetka uporabe te uredbe.

(3) Za delovna mesta iz tega člena se do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju določi količnik za določitev osnovne plače v višini 9,00 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:

- za predstojnike Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Generalštaba Slovenske vojske, Službe vlade za zakonodajo in Urada predsednika vlade 65%,
- za predstojnika Davčne uprave 45%,
- za predstojnika Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 50%,
- za predstojnika Statističnega urada in Urada za makroekonomske analize in razvoj 55%,
- za predstojnike Kadrovske službe vlade, Centra vlade za informatiko, Servisa skupnih služb, Urada vlade za informiranje, Protokola, Geodetske uprave, Agencije za okolje in Uprave za jedrsko varnost 50%,
- za predstojnike organov v sestavi ministrstev z več kot 100 zaposlenimi, razen inšpektoratov, Uprave za zaščito in reševanje ter organov, ki so zajeti v drugih alineah, 40%,
- za predstojnika Urada za intelektualno lastnino in Urada za meroslovje 40%,
- za predstojnike inšpektoratov z več kot 100 zaposlenimi ter za predstojnika Uprave za zaščito in reševanje 35%,
- za predstojnike organov v sestavi ministrstev z več kot 40 do 100 zaposlenimi, razen Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter tistih, ki so zajeti v drugih alineah, 35%,
- za predstojnika Carinske uprave 35%,
- za predstojnike Urada za zdravila, Urada za kemikalije, Urada za varstvo konkurence, Urada za preprečevanje pranja denarja, Urada za nadzor proračuna in Urada za nadzor prirejanja iger na srečo 35%,
- za predstojnika Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 10%,
- za predstojnike organov v sestavi ministrstev do 40 zaposlenih, ki niso zajeti v drugih alineah, razen inšpektoratov, 20%,
- za predstojnike inšpektoratov do 40 zaposlenih, razen Inšpektorata za obrambo, 15%,
- za predstojnike vladnih služb, ki niso zajete v prejšnjih alineah, 10%,
- za predstojnike Urada slovenske nacionalne komisije UNESCO, Urada za priznavanje označb kmetijskih pridelkov in živil, Urada za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo, Direkcije za poslovno informacijsko središče, Uprave za rudarstvo in Urada za varnost in zdravje pri delu 10%,
- za predstojnika Inšpektorata za obrambo se položajni dodatek ne določi.

(4) Predstojnikom organov v sestavi in vladnih služb pripadajo dodatki v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi.

(5) V primeru, da predstojnik ne nadaljuje z delom na položaju, mora funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren, najkasneje v 15 dneh od začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih sprožiti natečajni postopek in predlagati vladi v imenovanje vršilca dolžnosti do imenovanja novega predstojnika. Za organe v sestavi ministrstev, ki v skladu z 19. členom Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03) prenehajo delovati najkasneje s 1. januarjem 2004 ter za Urad Vlade Republike Slovenije za droge, Urad Vlade Republike Slovenije za slovenski jezik, Urad za priseljevanje in begunce, Urad Vlade Republike Slovenije za invalide in bolnike in Urad za javna naročila se natečajni postopek v primeru iz tega odstavka ne sproži. Funkcionar, ki mu je predstojnik takšnega organa v sestavi ministrstva oziroma vladne službe odgovoren, predlaga vladi v imenovanje vršilca dolžnosti, ki opravlja naloge predstojnika do prenehanja delovanja organa.

(6) Predstojnik, ki nadaljuje z delom na položaju, se imenuje v uradniški naziv pod pogoji iz petega odstavka 191. člena zakona o javnih uslužbencih in nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas. Predstojniku, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 191. člena zakona o javnih uslužbencih za imenovanje v naziv, preneha delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo na položaju predstojnik, imenovan v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. V tem primeru predstojniku pripadajo pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih, predvidene za primer prenehanja funkcije. V primeru, da je za predstojnika imenovana ista oseba, se z njo sklene delovno razmerje za dobo petih let.

(7) Pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih po prejšnjem odstavku pripadajo tudi predstojniku, ki od začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih do prenehanja delovanja organa opravlja naloge vršilca dolžnosti predstojnika.
60. člen

(1) Namestniki predstojnikov vladnih služb in organov v sestavi ministrstva, ki v skladu s petim odstavkom 191. člena zakona o javnih uslužbencih pridobijo uradniški naziv, se razporedijo na ustrezna delovna mesta. Če namestnik iz tega odstavka izpolnjuje pogoje, lahko nadaljuje z delom na delovnem mestu namestnika, če se v organu v sestavi oziroma vladni službi v skladu s to uredbo lahko sistemizira delovno mesto namestnika. Delovno mesto namestnika se vključi v sistemizacijo najkasneje v desetih dneh po začetku uporabe te uredbe.

(2) Za delovna mesta namestnikov direktorjev vladne službe, ki jo vodi minister brez resorja, in namestnika generalnega sekretarja vlade se določi količnik za določitev osnovne plače v višini 7,60 in položajni dodatek v višini 85% osnovne plače.

(3) Za delovna mesta namestnikov predstojnikov organov v sestavi in vladnih služb se določi količnik za določitev osnovne plače v višini 7,60 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:

- za namestnika predstojnika Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Generalštaba Slovenske vojske, Službe vlade za zakonodajo 60%,
- za namestnika predstojnika Davčne uprave 40%,
- za namestnika predstojnika Statističnega urada in Urada za makroekonomske analize in razvoj 40%,
- za namestnika predstojnika Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 35%,
- za namestnika predstojnika Centra vlade za informatiko, Servisa skupnih služb, Geodetske uprave, Agencije za okolje in Uprave za jedrsko varnost 40%,
- za namestnika predstojnika organov v sestavi ministrstev z več kot 100 zaposlenimi, razen inšpektoratov, Uprave za zaščito in reševanje ter organov, ki so zajeti v drugih alineah, 35%,
- za namestnika predstojnika Urada za intelektualno lastnino in Urada za meroslovje 35%,
- za namestnika predstojnika inšpektorata z več kot 100 zaposlenimi ter za namestnika predstojnika Uprave za zaščito in reševanje 35%,
- za namestnika predstojnika organa v sestavi od 60 do 100 zaposlenih, ki niso zajeti v prejšnjih alineah, 35%,
- namestnika predstojnika Carinske uprave 30%.
60. a člen

(1) Za delovna mesta generalnih direktorjev se do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju določi količnik za določitev osnovne plače v višini 9,00 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:

- v direktoratu za proračun in javno računovodstvo 65%,
- v direktoratih, ki imajo več kot 50 sistemiziranih delovnih mest, ali nadzirajo organe v sestavi ministrstva oziroma osebe javnega prava, ki imajo skupaj več kot 500 sistemiziranih delovnih mest, ali je bila na njihovem področju v zadnjih treh proračunih planirana najmanj milijarda programskih sredstev 55%
- v ostalih direktoratih 45%.

(2) Za delovna mesta namestnikov generalnih direktorjev se določi količnik za določitev osnovne plače v višini 7,60 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:

- v direktoratu za proračun in javno računovodstvo 80%,
- v direktoratih, ki imajo več kot 50 sistemiziranih delovnih mest ali nadzirajo organe v sestavi ministrstva oziroma osebe javnega prava, ki imajo skupaj več kot 500 sistemiziranih delovnih mest, ali je bilo na njihovem področju v zadnjih treh proračunih planirano najmanj milijarda programskih sredstev 75%,
- v ostalih direktoratih 65%.

(3) Za delovna mesta generalnih sekretarjev se do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju določi količnik za določitev osnovne plače v višini 9,00 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:

- v ministrstvih, ki imajo brez organov v sestavi ministrstva več kot 400 sistemiziranih delovnih mest oziroma več kot 100 sistemiziranih delovnih mest v sekretariatu 55%,
- v ostalih ministrstvih 45%.
60. b člen

Uradniki, ki zasedajo delovna mesta, za katere je določen količnik za določitev osnovne plače in položajni dodatek v 59., 60. in 60.a členu, na teh delovnih mestih ne napredujejo v višji plačilni razred.

61. člen

V primeru nove zaposlitve na uradniškem delovnem mestu ali premestitve na uradniško delovno mesto v obdobju do začetka uporabe nove sistemizacije se sistemizacija v delu, ki se nanaša na prosto delovno mesto, uskladi s to uredbo. Uradnika se imenuje v ustrezen naziv v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.
61. a člen

(1) Do začetka uporabe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02) se za strokovno-tehnična delovna mesta iz kataloga strokovno-tehničnih delovnih mest (priloga IV k tej uredbi), za katera Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 13/95, 36/96, 20/97, 39/99 in 86/99 in 98/99) ali kolektivna pogodba ne določa količnikov, določijo količniki v naslednji višini:


Tarifni razred ( razvrstitev po katalogu ) Količnik za določitev osnovne
plače

VII/ I 6.00
VII/II 4.40
VII/ III 3.25
VI /IV 2.75
V - delovna mesta s področja meteorologije 2.50
in civilnega letalstva
V - delovna mesta, za katera se zahteva
več kot šest mesecev delovnih izkušenj 2.30
V - glede na zahtevnost delovnega mesta 2.10 ali 2.20
IV 1.80
III 1.50
II 1.30
I 1.10

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se do pričetka izplačevanja plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 72/03, 126/03 in 70/04) določijo naslednji količniki za določitev osnovne plače za delovna mesta:

- tajnica ministra 4,50
- tajnica državnega sekretarja 4,20
- tajnica generalnega direktorja in generalnega sekretarja v ministrstvih 3,40
- tajnica direktorja organa v sestavi ministrstva in vladne službe nad 200 zaposlenih oziroma tajnica namestnika direktorja vladne službe katere predstojnik je odgovoren predsedniku vlade oziroma katere predstojnik je minister 3,40 (3) Javni uslužbenci, ki so bili ob uveljavitvi te uredbe razporejeni na delovna mesta iz prejšnjega odstavka, ne glede na določbo prejšnjega odstavka obdržijo dosedanje količnike za določitev osnovne plače, če so ti višji.

(4) Do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 58/03) se za naslednja delovna mesta v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve določijo količniki za izračun devizne plače:

- sistemski administrator II: 3.50
- korespondent – ataše: 3.10
- sistemski administrator III: 3.10
- sistemski administrator VI: 2.80
- administrativni ataše I: 2.70
- varnostnik IV: 2.70
- sistemski administrator V: 2.30
- administrativni ataše II: 2.20
- voznik (V stopnja): 2.20
- varnostnik (V stopnja): 2.20
- voznik (IV stopnja): 2.10
- administrator VI: 2.10."


(5) Do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini se za naslednja naziva, ki se uporabljata v zunanji službi Ministrstva za zunanje zadeve, določita količnika za izračun devizne plače:

- minister svetovalec: 4.90
- prvi svetovalec: 4.80

(6) Količniki za izračun devizne plače se do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini uporabljajo glede na naziv, ki ga javni uslužbenec uporablja v zunanji službi.

(7) Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za Ministrstvo za obrambo.

(8) Do začetka uporabe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, se za naslednje nazive, ki se uporabljajo v Ministrstvu za obrambo za opravljanje nalog v tujini, določijo količniki za izračun devizne plače:


Častnik
Podčastnik
Vojak
Vojaški uslužbenec
Devizni koeficient
Generalmajor
5,3
BrigadirVišji vojaški uslužbenec XV. razreda
5
PolkovnikVišji vojaški uslužbenec XIV. razreda
4,9
PodpolkovnikVišji vojaški uslužbenec XIII. razreda
4,8
MajorVišji štabni praporščakVišji vojaški uslužbenec XII. razreda
4,7
Stotnik
Štabni praporščak		Višji vojaški uslužbenec XI. razreda
3,9
NadporočnikVišji vojaški uslužbenec X. razreda
3,5
PoročnikVišji vojaški uslužbenec IX. razreda
3,3
Višji praporščakNižji vojaški uslužbenec VIII. razreda
3,1
PraporščakNižji vojaški uslužbenec VII. razreda
2,8
Višji štabni vodnikNižji vojaški uslužbenec VI. razreda
2,6
Štabni vodnikNaddesetnikNižji vojaški uslužbenec V. razreda
2,5
Višji vodnikDesetnikNižji vojaški uslužbenec IV. razreda
2,3
VodnikPoddesetnikNižji vojaški uslužbenec III. razreda
2,2
Vojak INižji vojaški uslužbenec II. razreda
2,1
Vojak IINižji vojaški uslužbenec I razreda
2,0


(9) Količniki za izračun devizne plače, ki so določeni v prejšnjem odstavku, se ne uporabljajo za pripadnike Slovenske vojske, ki opravljajo naloge po mednarodnih pogodbah v mirovnih operacijah .
61. b člen

(1) Do začetka uporabe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju se za posamezna strokovno-tehnična delovna mesta ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena v novih sistemizacijah začasno, do izpraznitve delovnega mesta, določi enak količnik, kot je bil določen v prej veljavnem aktu za delovno mesto, na katerem so se opravljale istovrstne naloge.

(2) Za posamezna strokovno-tehnična delovna mesta, na katerih se v skladu z novo sistemizacijo opravljajo naloge, ki so se pred uveljavitvijo nove sistemizacije opravljale na delovnih mestih višjih upravnih ali upravnih delavcev, se začasno, do začetka uporabe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, določijo isti dodatki, kot so bili določeni v prej veljavnih sistemizacijah za delovna mesta, na katerih so se opravljale te naloge, ne pa tudi drugi dodatki.

(3) Za posamezna strokovno – tehnična delovna mesta, na katerih se opravljajo tudi naloge, ki ustrezajo opisu drugega strokovno – tehničnega delovnega mesta, se količnik določi po pretežnosti opravljanja nalog.

(4) Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja za vsa uradniška delovna mesta, na katerih se v skladu z novo sistemizacijo opravljajo naloge, ki so se pred uveljavitvijo nove sistemizacije opravljale na delovnih mestih višjih upravnih delavcev.
62. člen

Do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se pri posameznih delovnih mestih v sistemizaciji namesto plačne skupine, podskupine in plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva navede količnik za določitev osnovne plače za delovno mesto oziroma nazive, v katerih se opravlja delo na delovnem mestu, in dodatke k osnovni plači.
63. člen

(1) Strokovno-tehnični uslužbenci se razporedijo na ustrezna delovna mesta. Če delo, ki ga je do razporeditve opravljal strokovno-tehnični uslužbenec, ne ustreza opisu nalog na novo sistemiziranem delovnem mestu, se uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo premestitev iz poslovnih razlogov (reorganizacija). V primeru, da se naloge na delovnem mestu ne spremenijo, spremeni pa se poimenovanje delovnega mesta ali pogoji, se šteje, da gre za nadaljevanje dela na istem delovnem mestu. Javni uslužbenec lahko nadaljuje z opravljanjem dela na tem delovnem mestu ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj.

(2) Če se delo, ki ga je do razporeditve opravljal strokovno tehnični uslužbenec, lahko opravlja le na uradniškem delovnem mestu, se šteje, da javni uslužbenec nadaljuje z delom na istem delovnem mestu in se ga pred razporeditvijo imenuje v najnižji naziv v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu v skladu s sistemizacijo.

(3) Za uradnike iz prejšnjega odstavka se dovoli spregled strokovne izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj, glede strokovnih izpitov pa se smiselno uporablja 193. člen Zakona o javnih uslužbencih.
64. člen

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98 in 59/00).

(2) Uredba iz prejšnjega odstavka se uporablja do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.
65. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.

Prva objava: 18. 6. 2003



Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 81/03, veljavnost od 19.8.2003), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»9. člen




Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«


Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 109/03, veljavnost od 11.11.2003), vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»39. člen




Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«


Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 43/04, veljavnost od 27.4.2004), vsebuje naslednje predhodne in končne določbe:
»23. člen

Organi morajo svoje akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uskladiti s to uredbo najkasneje do 1. junija 2004.
24. člen

Določba 14. člena te uredbe se začne uporabljati s 1. majem 2004.
25. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«


Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 138/04, veljavnost od. 25.12.2004), vsebuje naslednjo predhodno in končno določbo:
»6. člen
Ministrstva morajo akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uskladiti s to uredbo najpozneje v enem mesecu od uveljavitve te uredbe.


7. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«


Uredba o spremembi uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 35/05, veljavnost od. 6.4.2005), vsebuje naslednjo predhodno in končno določbo:
»10. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se s spremembami in dopolnitvami te uredbe glede predpisanih delovnih izkušenj uskladijo ob izpraznitvi delovnega mesta, z ostalimi spremembami in dopolnitvami pa v roku enega meseca od začetka veljavnosti te uredbe.

11. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«


Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 60/05, veljavnost od. 25.6.2005), vsebuje naslednjo predhodno in končno določbo:


»3. člen




Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za notranje zadeve se s spremembo te uredbe uskladi v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.

4. člen




Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. «



Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 72/05, veljavnost od. 30.7.2005), vsebuje naslednjo predhodno in končno določbo:
»4. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s to uredbo najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe.
5. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«


Priponke:
priloga I 35-05.pdfpriloga_Ia_43.04.pdfpriloga_II_43.04.pdfpriloga_III_43.04.pdfpriloga IIIA 35-05.pdfpriloga_IV_72-05.pdf