2. ZVEZEK
Prejšnje poglavjeNaslednje poglavje 
Organiziranost informatike in pregled kadrov: tehnika
METODOLOŠKI OPIS
V pregledu kadrov je potrebno evidentirati kadre s področja informatike in pa tudi druge kadre, ki bi utegnili prispevati pri nadaljnjih korakih razvoja IS.
Kadre razvrstimo na naslednje vloge:
  • vodja službe za informatiko,
  • direktor informacijskega centra,
  • svetovalec za IS,
  • sistemski analitik,
  • sistemski inženir,
  • razvijalec - načrtovalec,
  • skrbnik podatkovnih baz,
  • razvijalec - programer,
  • podpora uporabnikom,
  • skrbnik aplikacij in
  • operater.

    Pri manj podrobnem pregledu se lahko uporabi tabela z različnimi vlogami kadrov, v katero se za OS vpiše število kadrov neke vloge in OS oziroma organizacijsko enoto, v katero sodijo kadri. Po potrebi lahko izdelamo podroben pregled po posameznih kadrih, tako da pri vsakem kadru opišemo njegove zadolžitve in delovno mesto ter izkušnje in znanja, ki bi se jih dalo izkoristiti pri izvedbi strateškega plana. Primer manj podrobnega in bolj podrobnega pregleda kadrov se nahaja v poglavju Primer.


    Zmožnostno - zrelostni model

    Ocenjevanje kakovosti in zrelosti procesov informatike sloni na oceni poglavitnih obstoječih dejavnosti in pomanjkanju ali pomanjkljivemu vodenju nekaterih ključnih procesov za uspešno delovanje sodobne službe za informatiko.

    Glede na obstoječe stanje v organizacijskem sistemu lahko njegovo delovanje razdelimo na nekaj poglavitnih dejavnosti, ki se neposredno nanašajo na področje informatike:

  • razvoj informacijskega sistema,
  • vzdrževanje informacijskega sistema in
  • izvajanje operativnih dejavnosti s področja obdelave podatkov.

    Za obravnavo procesa razvoja programske opreme, deloma tudi vzdrževanja, lahko uporabimo nekatere osnove modela, ki je bil sicer razvit za ocenjevanje sposobnosti in zrelosti podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo programske opreme. Neposredna primerjava seveda ni mogoča, če se organizacijski sistem pretežno ne ukvarja z razvojem programske opreme, vendar je primerjava kljub temu zanimiva in obenem dobra podlaga za razpravo. Model se imenuje zmožnostno - zrelostni model (ang. Capability Maturity Model for Software - CMM) in v osnovi določa pet nivojev sposobnosti ter zrelosti izdelovalcev programske opreme:

  • Začetni nivo: opredeljuje proces razvoja programske opreme, katerega delovanje lahko označimo kot impulzno (ad hoc) in včasih deluje kaotično. Redki podprocesi so definirani, tako da uspešnost temelji predvsem na prizadevnih posameznikih in njihovih izjemnih sposobnostih.
  • Ponavljajoč: na tem nivoju so vzpostavljene osnove projektnega načina dela z namenom nadzora stroškov, rokov in doseženih funkcionalnosti programske opreme. Največja dodana vrednost tega nivoja se kaže v izboljševanju razvojnega procesa na osnovi preteklih (uspešno izpeljanih) projektov.
  • Definiran: na tem nivoju so vse aktivnosti, tako vodstvene kot tehnične, definirane, dokumentirane, standardizirane in integrirane v enoten sistem razvoja programske opreme, ki velja za celoten organizacijski sistem. Vsi projekti potekajo na osnovi prirejenih variant tega referenčnega modela.
  • Obstajata še dva (skorajda teoretična) nivoja, ki ju je v praksi zelo težko doseči. Četrti nivo je nivo upravljanega procesa, peti pa nivo optimizirajočega procesa.


  • Sorodne teme
    Organiziranost informatike in pregled kadrov: definicija
    Organiziranost informatike in pregled kadrov: metoda dela
    Organiziranost informatike in pregled kadrov: primer

    Prejšnje poglavjeNaslednje poglavje