2. ZVEZEK
Prejšnje poglavjeNaslednje poglavje 
Model uporabe mobilnih aplikacij: definicija
METODOLOŠKI OPIS
Model uporabe mobilnih aplikacij prikazuje informacijske potrebe v stanju mobilnosti v sklopu informacijskega sistema DO. Informacijske potrebe lahko predstavljajo bodisi potrebo po dostopu do informacij, bodisi potrebo po uporabi preprostih aplikacij, preko katerih se uporabnik vključi v delovne procese v stanju mobilnosti. Tudi dostop do informacij je aplikacija, vendar se pri mobilnosti dostop do informacij večkrat obravnava posebej. Razlog za to je v pričakovanju, da bo dostop do informacij funkcionalnost, ki jo bodo mobilni uporabniki največ zahtevali in uporabljali in bo s tem zaznamovala večino mobilnih aplikacij.

Model uporabe mobilnih aplikacij = diagrami uporabe mobilnih aplikacij + opis konceptov

V okviru modela uporabe mobilnih aplikacij gre za dva logična sklopa. Prvi predstavlja model uporabe mobilnih aplikacij v okviru IS DO za interne potrebe, kjer so uporabniki iz organizacijske strukture DO. Drugi pa predstavlja model uporabe mobilnih aplikacij za zunanje uporabnike s strani DO, kjer so uporabniki fizične osebe - državljani ali pravne osebe, kar predstavlja primer storitve elektronskega poslovanja. Primera, ko do informacij v okviru IS DO dostopa pripadnik organizacijske strukture drugega DO, ne obravnavamo posebej, saj v takšnem primeru mobilna aplikacija v okviru enega IS DO preko mehanizmov povezovanja med IS zahteva podatke iz drugega IS DO. Osnovne gradnike in razmerja modela uporabe mobilnih aplikacij prikazuje metamodel s spodnje slike (Slika 3.57).


Slika 3.57: Metamodel modela uporabe mobilnih aplikacij


Znani sta dve vrsti modelov mobilnih aplikacij in sicer:

  • klasičen model mobilnih aplikacij in
  • model kontekstno odvisnih mobilnih aplikacij.

    Klasičen model mobilnih aplikacij je osnovni model mobilnih aplikacij, katerega osnovna značilnost je, da mobilni uporabnik sam zažene aplikacijo v izbranem trenutku. Gre za t.i. pull model, ki s stališča zagona aplikacije ustreza klasičnim aplikacijam in kjer mobilni uporabnik z zagonom mobilne aplikacije izrazi svoje informacijske potrebe. Pomanjkljivost obravnavanega modela je v tem, da mobilni uporabnik zaradi odsotnosti iz organizacijskega sistema ne more vedeti, katere informacije glede na svoje pristojnosti potrebuje oz. katero mobilno aplikacijo mora zagnati. Omenjeno pomanjkljivost odpravlja model kontekstno odvisnih mobilnih aplikacij, katerega osnovna značilnost je, da se mobilna aplikacija sproži in posreduje mobilnemu uporabniku na mobilno napravo v odvisnosti od njegovih informacijskih potreb, določenih s trenutnim stanjem v informacijskem sistemu.



  • Sorodne teme
    Model uporabe mobilnih aplikacij: tehnika
    Model uporabe mobilnih aplikacij: metoda dela
    Model uporabe mobilnih aplikacij: primer

    Prejšnje poglavjeNaslednje poglavje