Tezaver je strukturiran seznam izrazov, ki naj bi v dokumentacijskem sistemu na nedvoumen način predstavljali pojme, ki nastopajo v dokumentih in v vprašanjih, naslovljenih na ta sistem.
Običajen jezik, ki ga uporabljajo avtorji dokumentov in uporabniki, ki te dokumente proučujejo, je dejansko pogosto dvoumen:
* Določen pojem je možno izraziti z več sinonimi (primer: kmetijsko podjetje, kmetijsko živilstvo, živilskopredelovalna industrija); dokumenta, ki bi bil predstavljen z enim izmed teh sinonimov, ne bi mogli najti z vprašanjem, ki bi vsebovalo drugačen izraz. Eden izmed namenov tezavra je odpraviti težave s sinonimi; enega izmed sinonimov bolj ali manj poljubno izberemo za deskriptor; ostali sinonimi za isti pojem pa dobijo vlogo nedeskriptorjev.
Le deskriptorji se lahko uporabljajo za predstavljanje vsebine pojmov pri indeksiranju dokumentov in oblikovanju vprašanj; nedeskriptorji, ki tudi nastopajo v tezavru, uporabnikom omogočajo, da vedo, kateri deskriptor naj uporabijo.
Če so enaki pojmi, izraženi v različnih jezikih, medsebojno usklajeni, uporabnik večjezičnega tezavra lahko sprašuje dokumentacijski sistem tudi v lastnem jeziku in poišče dokumente ne glede na jezik, v katerem so bili indeksirani.
* En izraz ima lahko različne pomene (naprimer, 'press' lahko pomeni tisk, novinarje, tiskarske stroje ali razne orodne stroje); vprašanje s homonimom bi imelo za posledico iskanje dokumentov, ki nimajo nobene zveze z vsebino, ki jo uporabnik želi. Eden izmed namenov tezavra je, da odpravi nevšečnosti s homonimi: vsak deskriptor se nahaja v sobesedilu tako, da je njegov pomen nedvoumen.
Tezaver tako obsega:
* deskriptorje, to je besede ali izraze, ki nedvoumno označujejo pojme s področij, ki so vključena v tezaver (npr. izvajanje zakona);
* nedeskriptorje, to je besede ali izraze, ki v živem jeziku označujejo isti pojem kot deskriptor (npr. uporaba zakona) ali temu enakovredne pojme (npr. uveljavljanje zakona, veljavnost zakona) ali pojme, ki v jeziku tezavra veljajo za enakovredne (npr. banana, tropski sadež); * semantična razmerja, to je razmerja, ki temeljijo na pomenu, prvič med deskriptorji in nedeskriptorji, drugič pa med samimi deskriptorji.
1.1.2. – Namen tezavra Eurovoc
Eurovoc je večjezični tezaver, ki je bil prvotno posebej sestavljen za obdelavo dokumentacijskih podatkov ustanov Evropske skupnosti.
Tezaver naj bi na eni strani uporabljale knjižnice, dokumentacijske službe in dokumentacijske baze podatkov evropskih ustanov, na drugi strani pa uporabniki teh služb.
Čeprav je bil zasnovan okrog interesnih centrov Evropske skupnosti, je Eurovoc vseeno večdisciplinarni tezaver dovolj širokega obsega, da zajema tako stališča Skupnosti kot nacionalna stališča, z določenim poudarkom na parlamentarnih dejavnostih. Tako je orodje, ki se lahko uporablja izven ustanov Skupnosti, zlasti v parlamentih.
1.1.3. – Prednosti in omejitve
* Prednosti
- terminološka standardizacija besedišč za indeksiranje dokumentov, ki se vpišejo v dokumentacijske baze podatkov in za oblikovanje vprašanj za te baze podatkov, kar omogoča zelo učinkovito dokumentacijsko iskanje;
- večjezičnost, ki omogoča indeksiranje dokumentov v jeziku dokumentalista in iskanje dokumentov v jeziku uporabnika;
- priložnosti za ustanavljanje mrež za medsebojno sodelovanje dokumentacijskih služb, ki uporabljajo tezaver Eurovoc, kar omogoča, da ne pride do podvajanja dela.
* Omejitve
- namen tezavra Eurovoc je zadostiti potrebam splošnih dokumentacijskih sistemov o dejavnostih Evropskih skupnosti; ni primeren za specializirano dokumentacijo;
- jasno pa je, da pri prizadevanjih, da bi zadostil potrebam uporabnikov izven ustanov Skupnosti, tezaver Eurovoc ne more dovolj podrobno pokrivati različnih situacij v posameznih državah.
1.2. – Področja, ki jih pokriva
Tezaver Eurovoc pokriva vsa področja, ki so pomembna za delo evropskih ustanov. To so:
* politika
* mednarodni odnosi
* Evropske skupnosti
* pravo
* gospodarstvo
* trgovina
* finance
* družbena in socialna vprašanja
* izobraževanje in komunikacije
* znanost
* poslovanje in konkurenca
* zaposlovanje in delovne razmere
* promet
* okolje
* kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo
* kmetijsko živilstvo
* proizvodnja, tehnologija in raziskovanje
* energetika
* industrija
* geografija
* mednarodne organizacije.
Nekatera področja so podrobneje obdelana od drugih, ker so tesneje povezana z interesnimi centri Skupnosti. Tako naprimer tezaver Eurovoc vsebuje imena regij posamezne države članice Skupnosti, ne pa imena regij držav izven Skupnosti.
Razen tega je treba poudariti, da je za tezavre na splošno in zlasti za Eurovoc značilno, da je združevanje deskriptorjev v področja do določene mere poljubno. Dejansko je določene deskriptorje možno povezovati z dvema ali več področji, da pa bi tezaver lažje urejali in omejili njegov obseg, na splošno velja, da je treba omejiti polihierarhijo, z drugimi besedami sistematsko vključevanje vsakega deskriptorja v vsa področja, v katera lahko spada. Deskriptorji, ki so primerni za dve ali več področij, v splošnem nastopajo le na področju, ki se zdi za uporabnike najbolj naravno. Tako se različne politike Skupnosti, ki lahko spadajo v področje 'Evropskih skupnosti', dejansko nahajajo v področjih, s katerimi se neposredno ukvarjajo: naprimer deskriptor 'skupna kmetijska politika' nastopa v področju 'kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo', deskriptor 'raziskovalna politika Skupnosti' pa v področju 'proizvodnja, tehnologija in raziskovanje'. To ne predstavlja nobene težave niti za tistega, ki indeksira niti za uporabnika, ker uporabniki na splošno kombinirajo deskriptorje z različnih področij, naprimer 'financiranje Skupnosti' iz področja 'Evropske Skupnosti' in 'cestno omrežje' iz področja 'promet'. Pri področjih 'geografija' in 'mednarodne organizacije' pa je polihierarhija v tezavru vseeno možna. Naprimer Nigerija ni samo država v Zahodni Afriki, temveč tudi država AKP in država OPEC; tako jo najdemo v tezavru trikrat, pod Zahodno Afriko, pod državami AKP in pod državami OPEC.
1.3. – Zgodovinski okvir
Leta 1982 je na podlagi primerjalne študije obstoječih dokumentacijskih jezikov pri Komisiji Evropskih skupnosti in v Evropskem parlamentu prišlo do odločitve, da se sestavi večjezični tezaver, ki bo zajemal za Evropske ustanove zanimiva področja in bo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi.
Delo je temeljilo na:
* prvotnem osnutku enojezičnega tezavra, ki ga je sestavil Evropski parlament, pri tem pa zlasti uporabil vsebino makrotezavra OECD;
* prvotni različici tezavra ECLAS iz leta 1978, ki ga je uporabljala Osrednja knjižnica Komisije, vključno s pogostnostjo indeksiranja njenih deskriptorjev;
* seznamu predlogov za deskriptorje, ki ga je zagotovila Avtomatizirana centralna dokumentacijska služba (SCAD);
* seznamu prostih deskriptorjev za indeksiranje dokumentov v Komisijini bazi podatkov EC-01, vključno z njihovo pogostnostjo indeksiranja;
* seznamu prostih deskriptorjev, ki jih Urad za uradne objave Evropskih skupnosti uporablja za sestavljanje kazal Uradnega lista.
Po prvotnem preskušanju, ki sta ga opravila Evropski parlament in Urad za objave, je prva izdaja tezavra Eurovoc izšla leta 1984 v dveh zvezkih - tezaver po abecedi in tematski tezaver - in to v sedmih jezikih: danščini, nizozemščini, angleščini, francoščini, nemščini, grščini in italijanščini. Evropski parlament in Urad za objave sta začela ta tezaver takoj uporabljati.
Druga izdaja tezavra, objavljena leta 1987, je sledila temeljiti reviziji prve izdaje, ki je temeljila na izkušnjah z indeksiranjem, pridobljenih v Evropskem parlamentu in v Uradu za objave.
Sedmim prvotnim jezikom sta se pridružili španščina in portugalščina, obema prvotnima različicama (tezavru po abecedi in tematskemu tezavru) pa so sledili leta 1987 večjezični tezaver, leta 1989 tezaver, urejen po hierarhiji, in leta 1990 terminogrami.
Druga izdaja tezavra Eurovoc je izven ustanov Skupnosti vzbujala vedno večje zanimanje med parlamenti držav, pri državnih in regionalnih upravnih organih in, v nekaterih primerih, v zasebnem sektorju.
Na podlagi tega sta Evropski parlament in Urad za objave kot lastnika in upravljalca tezavra leta 1989 dala pobudo za organiziranje prvega seminarja za uporabnike tezavra Eurovoc, na katerem so bile dane smernice za odločanje glede vodenja in vzdrževanja tezavra.
Ena izmed teh odločitev je bila, da se določi struktura vzdrževanja, ki bi upoštevala predloge vseh uporabnikov tezavra ne glede na njihovo pripadnost ustanovam Skupnosti. Dopolnjena različica druge izdaje je bila obljavljena leta 1990.
1.4. – Glavna raba
Trenutno uporabljajo tezaver Eurovoc za dokumentacijo Skupnosti predvsem:
* Urad za uradne objave Evropskih skupnosti - za indeksiranje besedil, objavljenih v Uradnem listu ter v drugih dokumentih in publikacijah. Razen tega se uporablja za bazo podatkov CATEL (elektronski katalog) ter za katalog "Eurocat" na CD-romu;
* Evropski parlament - za indeksiranje referenc v bazi podatkov EPOQUE((1) EPOQUE - baza podatkov o dokumentih in postopkih Parlamenta; podrobnejše podatke je možno dobiti pri Upravi Evropskega parlamenta za raziskovanje, Oddelek EPOQUE in dokumentacijske baze podatkov, L-2929 Luxembourg - faks (352) 43 93 17.1) in za indeksiranje dokumentacijskega fonda v njegovi knjižnici;
* Evropski center za parlamentarne raziskave in dokumentacijo - za indeksiranje parlamentarnih študij.
Nadalje Evropski parlament vnaša v CELEX deskriptorje tezavra Eurovoc, ki so v zvezi s parlamentarnimi sklepi in vprašanji.
V bazi podatkov EPOQUE je možno uporabljati tezaver Eurovoc v kateremkoli izmed možnih jezikov, in to z ukazom 'RELATE' v CCL (skupnem jeziku za ukaze).
Razne knjižnice v ustanovah in drugih organih Skupnosti uporabljajo tezaver Eurovoc za indeksiranje svojega dokumentacijskega fonda.
Na državni in regionalni ravni so med uporabniki tezavra Eurovoc parlamenti in vlade številnih evropskih držav.
1.5. – Jezikovne različice
Tezaver Eurovoc je objavljen v uradnih jezikih Evropske skupnosti. Tretja izdaja je bila pripravljena leta 1994 v devetih jezikih:
* v danščini
* v nizozemščini
* v angleščini
* v francoščini
* v nemščini
* v grščini
* v italijanščini
* v portugalščini
* v španščini.
Vsi ti jeziki so enako pomembni: vsak deskriptor v enem jeziku se obvezno ujema z deskriptorjem v vsakem izmed ostalih jezikov.
Nedeskriptorji v različnih jezikih pa niso enakovredni, ker je besedišče posameznih področij v različnih jezikih različno bogato.
1.6. – Uporabljeni standardi
Tezaver Eurovoc je pripravljen v skladu s standardi Mednarodne standardizacijske organizacije:
ISO 2788-1986: Smernice za nastanek in razvoj enojezičnega tezavra
ISO 5964-1985: Smernice za nastanek in razvoj večjezičnega tezavra
Deskriptorji, ki obsegajo več kot eno besedo, se ravnajo po naravnem zaporedju besed v vsakem jeziku; naprimer 'pravica do ustanavljanja' in ne 'ustanavljanje, pravica do'. To zadnjo obliko pa seveda najdemo v različici, urejeni po hierarhiji, vendar je nikakor ne smemo razlagati kot izraz v tezavru.
Enobesednih deskriptorjev se na splošno izogibamo v primerih, kjer njihov pomen ne bi bil dovolj točen in nedvoumen.
V vseh jezikovnih različicah so deskriptorji in nedeskriptorji običajno v ednini; množina se uporablja, kjer ednina ne ustreza običajni rabi.
Zaradi lažjega razumevanja in lažje uporabe tezavra smo se kratic v največji možni meri izogibali. Skrajšanke mednarodnih organizacij pa nastopajo kot deskriptorji iz praktičnih razlogov (da ni treba vnašati celih naslovov, ki so pogosto zelo dolgi); tem deskriptorjem so dodani polni naslovi v obliki nedeskriptorjev ali opomb.
Razvrščanje izrazov po abecedi je naslednje:
* presledek in vezaj sta pred vsemi abecednimi in številčnimi znaki;
* opuščaj in vejica se ne upoštevata.
1.7. – Struktura
1.7.1. – Področja in mikrotezavri
Na generični ravni ima tezaver Eurovoc dvostopenjsko hierarhično razvrstitev;
* področja, razpoznavna po dvomestnih številkah in po naslovih z besedo, npr.:
10 EVROPSKE SKUPNOSTI
* mikrotezavri, razpoznavni po štirimestnih številkah - pri čemer prvi dve mesti označujeta področje, v katerem se nahaja mikrotezaver - in po naslovih z besedo, npr.:
1011 PRAVO SKUPNOSTI
Oštevilčenje področij in mikrotezavrov je v vseh jezikovnih različicah enako.
1.7.2. – Semantična razmerja
Na specifični ravni deskriptorjev in nedeskriptorjev je struktura tezavra Eurovoc odvisna od semantičnih razmerij:
* opomba o namenu
* pripadnost mikrotezavru
* enakovrednost
* hierarhija
* povezanost.
1.7.2.1. – Opombe o namenu
Nekatere deskriptorje spremljajo opombe, uvedene s kratico 'SN' (scope note = opomba o namenu), ki vsebujejo:
* bodisi definicijo, če to pojasnjuje pomen deskriptorja
Primer:
spolovinarstvo
SN: Dogovor, v okviru katerega posestnik odda svojo zemljo v zameno za del pridelka.
* ali pa napotilo za uporabo deskriptorja pri indeksiranju dokumentov in pri oblikovanju vprašanj
Primer:
cena na drobno
SN: Rabi nasprotno od cene na debelo, sicer rabi ceno blaga za široko porabo.
1.7.2.2. – Pripadnost mikrotezavru
Vse deskriptorje spremlja sklic na mikrotezaver, uveden s kratico 'MT' (microthesaurus = mikrotezaver), ki označuje, kateremu mikrotezavru ali mikrotezavrom pripadajo.
Primer deskriptorja, ki pripada enemu samemu mikrotezavru:
državljanstvo
MT 1231 mednarodno pravo
Primer deskriptorja, ki pripada več kot enemu mikrotezavru:
Panama
MT 7216 Amerika
MT 7231 gospodarska geografija
MT 7236 politična geografija
1.7.2.3. – Enakovrednost
Enakovrednost med deskriptorji in nedeskriptorji prikazujejo kratice:
* 'UF' (used for = uporabljen za) med deskriptorjem in nedeskriptorjem (nedeskriptorji), ki ga (jih) predstavlja.
Primer:
poročena oseba UF mož
UF soprog(-a)
UF žena
* 'USE' (raba) med nedeskriptorjem in deskriptorjem, ki ga nadomešča.
Primer:
mož
USE poročena oseba (2806)
Enakovrednost omogoča tistemu, ki indeksira, ali uporabniku, ki misli uporabiti izraz, ki ni deskriptor, da ve, kateri deskriptor naj uporabi. Primeri kažejo, da je izraz 'poročena oseba' (ki ga najdemo v mikrotezavru pod 2806) deskriptor, ki se uporablja za izražanje pojmov 'mož', 'soprog(-a)' in 'žena'.
Enakovrednost dejansko obsega raznovrstna razmerja;
* prava sinonimnost ali enaki pomeni
Primer:
Mednarodna agencija za energijo
USE IEA (7621)
* približna sinonimnost ali podobni pomeni
Primer:
trg vrednostnih papirjev
USE finančni trg (2421)
* antonimnost ali nasprotni pomeni
Primer:
tehnološka odvisnost
USE tehnološka neodvisnost (0806)
* vključitev, kadar deskriptor vključuje enega ali več specifičnih pojmov, ki imajo status nedeskriptorjev, ker niso pogosto rabljeni
Primer:
mandarina
USE agrumi (6006)
1.7.2.4. – Hierarhija
Hierarhijo med deskriptorji prikazujeta kratici
* 'BT' (broader term = širši izraz) med specifičnim deskriptorjem in bolj splošnim deskriptorjem, skupaj s številko, ki prikazuje število hierarhičnih ravni med specifičnim deskriptorjem in vsakim širšim izrazom.
Primer:
standard
BT1 standardizacija
BT2 tehnični predpisi Opombe:
1) Deskriptorji brez širših izrazov so 'krovni izrazi'.
2) Določeni deskriptorji iz področij 72 – geografija in 76 – mednarodne organizacije so večhierarhični, kar pomeni, da imajo več kot en širši izraz na naslednji višji ravni.
* 'NT' (narrower term = ožji izraz) med splošnim deskriptorjem in bolj specifičnim deskriptorjem, skupaj s številko, ki prikazuje število hierarhičnih ravni med splošnim izrazom in vsakim ožjim izrazom.
Primer:
standardizacija
NT1 mednarodni standard
NT2 evropski standard
NT1 standard
NT2 standard kakovosti
NT2 varnostni standard
NT2 tehnični standard
Hierarhija daje uporabniku, ki sprašuje dokumentacijski sistem na podlagi določenega deskriptorja (npr. 'standard'), možnost razširitve iskanja na druge deskriptorje, ki so bili uporabljeni za indeksiranje drugih ustreznih dokumentov (npr. 'standardizacija' ali 'tehnični standard').
Hierarhija nadalje osvetljuje pomen deskriptorja; naprimer pomen, v katerem je treba razumeti izraz 'tisk', pojasnjuje dejstvo, da je podrejen deskriptorju 'sredstva množičnega obveščanja'.
Obstajata dve vrsti hierarhij;
* razmerje celota-del
Primer:
Kolumbija
BT1 Južna Amerika
* sorodnost ali razmerje vrsta/rod, kjer je ožji izraz en primer pojma, ki ga predstavlja osnovni izraz.
Primer:
kolektivizem
BT1 gospodarski sistem
1.7.2.5. – Povezanost
Povezanost med deskriptorji prikazuje kratica 'RT' (related term = soroden izraz) med dvema povezanima deskriptorjema.
Primer:
standardizacija
RT industrijsko sodelovanje
RT opremljanje z nalepkami
RT načelo vzajemnega priznavanja
RT tehnična ovira.
Povezanost tistemu, ki indeksira ali uporabniku, ki namerava uporabiti določen deskriptor (npr. 'standardizacija') pove, da obstajajo drugi deskriptorji, ki so lahko enako pomembni (npr. 'industrijsko sodelovanje' ali 'tehnična ovira') ali v določenih primerih celo pomembnejši (npr. 'sestavljanje proračuna RT sestavljanje proračuna Skupnosti').
Obstaja več vrst povezanosti:
* vzrok in posledica
Primer:
carinska ovira
RT carinska tarifa
* prizadevanje ali orodje
Primer:
posodobitev kmetije
RT subvencija za obrestno mero
* hierarhija (zlasti v primerih, kjer – kot pojasnjuje točka 1.2. – večhierarhičnost ni dovoljena; v pomoč uporabniku tukaj manjkajočo hierarhijo nadomešča povezanost)
Primer:
kmetijski trg
MT 5606 kmetijska politika
BT1 kmetijska politika
RT trg
(deskriptor 'trg' je v mikrotezavru 2006 trgovinska politika)
* sožitje
Primer:
nizka plača
RT nizek dohodek
* časovno ali prostorsko zaporedje
Primer:
izum
RT patent
* sestavine
Primer:
goveje meso
RT govedo
* značilnost
Primer:
vlada v izgnanstvu
RT pravna veljavnost
* predmet dejanja, procesa ali panoge
Primer:
zvočna izolacija
RT hrup
* lokacija
Primer:
mlečna proizvodnja
RT mlečna kmetija
* podobnost (v primerih, kjer dva približna sinonima nastopata kot deskriptorja)
Primer:
financiranje strank
RT financiranje volitev
* nasprotje
Primer:
cenzura
RT svoboda komuniciranja
Opozoriti je treba tudi na bistvene lastnosti povezanosti, ki je:
* simetrična
Primer:
kreditno poroštvo
RT zavarovanje kredita
zavarovanje kredita
RT kreditno poroštvo
* nezdružljiva s hierarhijo: če sta dva deskriptorja v hierarhiji, med njima ne more biti povezanosti, in obratno;
* deskriptorji pod istim krovnim izrazom ne morejo biti med seboj povezani.
Primer:
V mikrotezavru 2826 družbene zadeve sta deskriptorja 'prostovoljna organizacija' in 'prostovoljno delo' oba izraza NT2 pod krovnim izrazom 'družbeno življenje'; zato teh dveh izrazov ni mogoče povezovati.
1.8. – Tezaver v številkah
Vse jezikovne različice tezavra Eurovoc vsebujejo:
* 21 področij,
* 127 mikrotezavrov,
* 5933 deskriptorjev (med njimi 504 krovnih izrazov),
* približno 5877 vzajemnih hierarhij (5877 BT in 5877 NT),
* približno 2730 vzajemnih povezav
Področja, mikrotezavri, deskriptorji, hierarhije in povezave so v vseh jezikih dosledno enakovredni.
Število nedeskriptorjev in opomb o namenu pa se od jezika do jezika razlikuje;
V vsaki izmed jezikovnih različic je tezaver Eurovoc objavljen v treh zvezkih:
* 1. zvezek: Tezaver, urejen po abecedi in pojmovni hierarhiji
* 2. zvezek: Tematski tezaver
* 3. zvezek: Večjezični tezaver
1.9.1. – Tezaver, urejen po abecedi in pojmovni hierarhiji
V tezavru, ki je urejen po abecedni in pojmovni hierarhiji, obstajajo štiri vrste vnosov, razporejenih v treh stolpcih na vsaki strani:
* seznam deskriptorjev na podlagi prve besede,
* seznam deskriptorjev na podlagi drugih pomembnih besed,
* seznam nedeskriptorjev na podlagi prve besede,
* seznam nedeskriptorjev na podlagi drugiih pomembnih besed.
Te štiri vrste vnosov tvorijo en sam abecedni seznam.
* vnos deskriptorja na podlagi prve besede:
- deskriptor poudarjeno;
- opomba o namenu, pred njo kratica 'SN', če je deskriptorju potrebna opomba za pojasnilo glede pomena ali uporabe;
- številka (številke) mikrotezavra ali mikrotezavrov, kamor spada deskriptor, pred njo (njimi) pa kratica 'MT' (microthesaurus = mikrotezaver), v poševnem tisku;
- nedeskriptor(-ji) v zvezi z deskriptorjem, pred njim(-i) pa kratica 'UF' (used for = uporabljen za); nedeskriptorji so našteti po abecednem redu;
- širši deskriptor(-ji), s katerim(-i) je povezan krovni deskriptor, pred njim(-i) pa stoji kratica 'BT' (broader term = širši izraz) in številka, ki označuje število hierarhičnih ravni med širšim izrazom in zadevnim deskriptorjem; širši izrazi so našteti:
· prvič, po naraščajoči hierarhiji, umaknjeno v desno za vsako nadaljnjo raven,
· drugič, v okviru posamezne hierarhične ravni, po abecednem redu;
- bolj specifični deskriptor(-ji), s katerim(-i) je povezan krovni deskriptor, pred njim(-i) pa stoji kratica 'NT' (narrower term = ožji izraz) in številka, ki označuje število hierarhičnih ravni med ožjim izrazom in zadevnim deskriptorjem; ožji izrazi so našteti:
· prvič, po padajoči hierarhiji, umaknjeno v desno za vsako nadaljnjo raven,
· drugič, v okviru posamezne hierarhične ravni, po abecednem redu;
- deskriptor(-ji) v zvezi s krovnim deskriptorjem, pred njim(-i) pa stoji kratica 'RT' (related term = soroden izraz); sorodni deskriptorji so našteti po abecednem redu.
Primer:
izdelek s poreklom
SN izdelek, izdelan v določeni državi; kjer pri proizvodnji izdelka sodeluje več kot ena država, je to izdelek s poreklom tiste države, kjer je postopek nazadnje potekal.
MT 2021 mednarodna trgovina
UF poreklo blaga
UF poreklo izdelka
UF predpis o poreklu
BT1 GATT
BT2 mednarodna trgovina
NT1 potrdilo o poreklu
RT kartelni dogovor proizvajalcev o obsegu proizvodnje osnovnih proizvodov
RT prost pretok
RT splošni preferenciali
RT uvozna omejitev
RT carinska ugodnost
RT tretja država
* vnos deskriptorja na podlagi druge pomembne besede:
- pomembna beseda deskriptorja, ki ji, če ni zadnja beseda, sledi(-jo) beseda ali besede, pomembne ali ne, s celotnim besedilom deskriptorja, temu pa sledi vejica, vse poudarjeno;
- izza vejice, v isti vrstici in, po potrebi, v naslednji vrstici, beseda ali besede, pomembne ali ne, pred krovno besedo, s celotnim besedilom deskriptorja, temu pa sledi pomišljaj, vse poudarjeno;
- v isti vrstici, v oklepaju, številka (številke) mikrotezavra ali mikrotezavrov, kamor spada deskriptor, poudarjeno.
Preprost primer (dve pomembni besedi):
izdelek, s poreklom - (2021)
Celovit primer (tri pomembne besede):
delitev dela, mednarodna - (2021)
delo, mednarodna delitev - (2021)
Vidimo, da celotno besedilo deskriptorja, kot se pojavlja pri vnosu, ki temelji na prvi besedi, kjer se nahajajo vsa semantična razmerja deskriptorja, dobimo tako, da najprej preberemo besedilo desno od vejice, nato pa besedilo na levi.
* vnos nedeskriptorja na podlagi prve besede:
- nedeskriptor navadno;
- v naslednji vrstici, ustrezni deskriptor poudarjeno, pred njim pa beseda 'USE' in v oklepaju številka mikrotezavra, kamor spada zadevni deskriptor.
Primeri:
zadruga kmetijskih strojev
USE kmetijska zadruga (5616)
predpis o poreklu
USE izdelek s poreklom (2021)
* vnos nedeskriptorja na podlagi druge pomembne besede:
- pomembna beseda nedeskriptorja, ki ji, če ni zadnja beseda, sledi(-jo) beseda ali besede, pomembne ali ne, s celotnim besedilom nedeskriptorja, temu pa sledi vejica, vse navadno;
- izza vejice, v isti vrstici in, po potrebi, v naslednji vrstici, beseda ali besede, pomembne ali ne, pred krovno besedo, s celotnim besedilom nedeskriptorja, temu pa sledi pomišljaj, vse navadno;
- v naslednji vrstici, ustrezni deskriptor, z besedami v normalnem zaporedju, poudarjeno, pred njim beseda 'USE', za njim pa v oklepaju, številka mikrotezavra, kamor spada omenjeni deskriptor. Preprost primer (dve pomembni besedi):
poreklo, predpis o -
USE izdelek s poreklom (2021)
Celovit primer (pet pomembnih besed):
Urad za jedrske meritve, ESJE Centralni
USE ESJE Skupni raziskovalni center (1006)
Centralni urad za jedrske meritve, ESJE-
USE ESJE Skupni raziskovalni center (1006)
Meritve, ESJE Centralni urad za jedrske-
USE ESJE Skupni raziskovalni center (1006)
Jedrske meritve, ESJE Centralni urad za-
USE ESJE Skupni raziskovalni center (1006)
1.9.2. – Tematska različica
Tematska različica obsega eno, dve ali, zelo pogosto, več strani za vsak mikrotezaver. Na vsaki strani je na vrhu naslov, ki obsega
* številko mikrotezavra
* ime mikrotezavra.
Če se tezaver nadaljuje na naslednji strani, stoji za naslovom puščica v desno; če stran ni prva stran mikrotezavra, stoji pred naslovom puščica v levo.
Primera:
0421 Parlament (prva stran mikrotezavra)
0421 Parlament (druga stran mikrotezavra).
Mikrotezavri si sledijo po zaporednih številkah in zato v vsaki jezikovni različici tezavra nastopajo v enakem zaporedju.
Na preostalem delu strani se v dveh stolpcih nahajajo:
* krovni izrazi (t.j. tisti, ki nimajo širših izrazov), poudarjeno, po abecednem redu;
* pod vsakim krovnim izrazom, poudarjeno, padajoča hierarhija ožjih izrazov, pred katerimi stoji kratica NT, za njo pa številka, ki označuje število hierarhičnih ravni med ožjim in krovnim izrazom; ožji izrazi so našteti:
- prvič, v padajočem hierarhičnem zaporedju,
- drugič, znotraj vsake hierarhične ravni po abecednem redu.
Razen tega je vsaka naslednja hierarhična raven označena z nadaljnjim umikom v desno v primerjavi s prejšnjo ravnjo. Končno se za vsakim deskriptorjem v hierarhični verigi nahaja(-jo) njegov(-i) sorodni deskriptor(-ji) v navadnem tisku, pred le-tem(-i) pa kratica RT; tem sorodnim izrazom v oklepaju sledi številka mikrotezavra, v katerega spada(-jo), razen če niso v istem mikrotezavru.
1.9.3. – Večjezična različica
Večjezična različica obsega dva dela:
* večjezični tezaver
* večjezični seznam mikrotezavrov.
* Večjezični tezaver:
Večjezični tezaver navaja deskriptorje (ne pa nedeskriptorjev) v vseh jezikih tezavra, s po enim stolpcem za vsak jezik. Deskriptorji so našteti po abecedi glavnega jezika, t.j. angleški deskriptoji po abecednem redu angleške različice, francoski deskriptorji po abecednem redu francoske različice itd.
Deskriptorji v glavnem jeziku so natisnjeni poudarjeno. Ustrezni deskriptorji v drugih jezikih, natisnjeni navadno, se nahajajo v isti vrstici ustreznih stolpcev.
Zaradi lažje uporabe tezavra so skupine petih deskriptorjev ločene z vodoravno črto.
* Večjezični seznam mikrotezavrov:
Večjezični seznam mikrotezavrov prikazuje številke in imena mikrotezavrov v vseh jezikih tezavra, s po enim stolpcem za vsak jezik.
Mikrotezavri so našteti po zaporednih številkah in tako v vseh jezikih nastopajo v enakem zaporedju.
Številke in imena mikrotezavrov v glavnem jeziku so natisnjene poudarjeno. Ustrezni naslovi v drugih jezikih, natisnjeni navadno, se nahajajo v isti vrstici ustreznih stolpcev.
Zaradi lažje uporabe seznama so skupine petih mikrotezavrov ločene z vodoravno črto.
1.10. – Računalniške različice
Tezaver Eurovoc je na razpolago na magnetnem traku v formatu FORMEX:
* obogatena različica: velike in male črke, z naglasi;
* navadna različica: samo velike črke, brez naglasov.
Trakovi z enim ali več jeziki so na voljo pri Uradu za objave (OP4 – Prodajni oddelek).
2. – Predstavitev tretje izdaje
Potem, ko je bila leta 1990 objavljena dopolnjena druga izdaja v obliki knjižice za posamezen jezik, sta pričetek veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji in nastop geopolitičnih sprememb narekovala nadaljnje dopolnjevanje tezavra. Usmerjevalni odbor za tezaver Eurovoc je sklenil izdelati novo izdajo, ki bi vsebovala nove pojme in istočasno zadoščala potrebam vse številnejših in različnejših uporabnikov.
Pripombe o točnosti enakovrednih izrazov v določenih jezikih in zavedanje, da je francoska različica tista, ki jo največ uporabljajo, in to celo ne-francosko govoreči uporabniki, so nadalje navedle Enoto za vzdrževanje na to, da je zaprosila za temeljito dopolnitev različnih jezikovnih različic. Večjezična delovna skupina prevajalcev in terminologov pri Komisiji Evropske skupnosti se je lotila tega dela, pa tudi oblikovanja enakovrednih izrazov za nove deskriptorje.
Tako sta bila Pogodba o Evropski uniji in novo stanje v Evropi glavna razloga za dopolnitev tezavra, pripombe in predlogi s strani uporabnikov pa so igrali še pomembnejšo vlogo, saj so predstavljali sad praktičnih izkušenj pri uporabi tezavra. Enota za vzdrževanje je obravnavala številne predloge, ki so bili predloženi na ustreznih obrazcih. Ti predlogi se niso nanašali le na oblikovanje novih izrazov, temveč tudi na popravke in prilagajanje strukturi.
Upoštevanje različnih rab tezavra Eurovoc, zlasti v Skupnosti in v nacionalnih ustanovah, je pomenilo razlikovanje pojmov, ki so v rabi na Evropski ravni in na nacionalnih ravneh. Tako se določeni deskriptorji, ki predstavljajo pojme v zvezi z Evropsko skupnostjo ali Evropsko unijo, razlikujejo od tistih, ki predstavljajo enake pojme na nacionalni ravni, le po kraticah EC ali EU. To razlikovanje je zlasti pogosto pri deskriptorjih, ki izvirajo iz Pogodbe o Evropski uniji in pri tistih v novem mikrotezavru '1021 Finance Skupnosti'.
Tretja izdaja obsega po tri zvezke za vsak jezik, namesto petih zvezkov 2. izdaje. Koristnost starega seznama, urejenega po abecedi in pojmovni hierarhiji, je omejevalo dejstvo, da so bili deskriptorji našteti brez sobesedila in da ni bilo napotil od nedeskriptorjev na deskriptorje. Uporabljati ga je bilo mogoče le kot pripomoček pri iskanju po abecednem redu, ker je imel veliko več gesel. Po posvetu z uporabniki je prišlo do odločitve, da se oba seznama združita v novo različico, urejeno po abecedi in pojmovni hierarhiji. Razen tega je težavna izdelava terminogramov v 2. izdaji pomenila najmanj dve leti zamude pri objavi, izkazalo pa se je tudi, da imajo terminogrami omejeno uporabo: podvajali so tematsko predstavitev, ker so jo povezovali z grafičnim podajanjem povezav, rezultat pa je bilo težko brati. Ke je, ponovno po posvetu z uporabniki, prišlo do sklepa, da se terminogrami ukinejo, povezave sedaj nastopajo v novi tematski različici.
V primerjavi s prejšnjo izdajo, je dodanih 566 novih deskriptorjev, 26 pa jih je zbisanih v primerih, ko je šlo za podvajanje ali dvoumnost. V različnem obsegu, odvisno od jezika, se je spremenilo besedilo nekaterih deskriptorjev, bodisi zaradi uskladitve z dejansko rabo ali pa zaradi popolnejše enakovrednosti med jeziki. Na posebno zahtevo Enota za vzdrževanje lahko uporabnikom posreduje podroben seznam vseh razlik med obema izdajama.
3. – Vodenje in vzdrževanje
Podobno kot katerikoli tezaver, se mora tudi Eurovoc stalno prilagajati, in sicer tako, da upošteva razvoj na področjih dejavnosti ustanov Skupnosti, na eni strani, in spremembe v jeziku, na drugi strani.
Posebna značilnost tezavra Eurovoc je v tem, da želi in je sposoben izpolnjevati potrebe njegovih uporabnikov, pri tem pa ne pozablja homogeno pokrivati področij dejavnosti Skupnosti.
V ta namen je Eurovoc potreben vzdrževanja, ki temelji na notranjih in zunanjih potrebah, vsi uporabniki pa naj bi prispevali k razvoju tezavra Eurovoc s svojimi predlogi za spremembe.
Za vzdrževanje tezavra odgovarja Enota za vzdrževanje, ki sta jo ustanovila Evropski parlament (Generalna uprava za raziskovanje) in Urad za objave (Enota OP/7).
Da bi lahko predlagali dopolnitev, izbris ali spremembo deskriptorjev, nedeskriptorjev ali semantičnih razmerij naj uporabniki izpolnijo 'Obrazec za vzdrževanje tezavra Eurovoc', katerega vzorec je priložen temu priročniku. Navodila na obrazcu je treba natančno upoštevati.
Obveščanje uporabnikov tezavra Eurovoc in drugih zainteresiranih poteka s pomočjo biltena 'Eurovoc Newsletter', ki ga objavlja Enota za vzdrževanje.
Kadar se na dnevnem redu nabere dovolj dela (naprimer ob objavi nove različice), Usmerjevalni odbor za tezaver Eurovoc, ki nadzoruje Enoto za vzdrževanje, skliče sestanek Odbora uporabnikov tezavra Eurovoc. Ta odbor sestavlja po en predstavnik vsakega javnega ali zasebnega organa, ki aktivno uporablja tezaver Eurovoc v svojem dokumentacijskem sistemu.
4. – Uporaba tezavra
4.1. – Indeksiranje dokumentov
Indeksiranje obsega ugotavljanje pojmov, ki jih obravnava določen dokument, in predstavljanje le-teh z deskriptorji v tezavru.
Namen tega je, da se omogoči izločitev iz zbira bibliografskih zapisov v dokumentacijski bazi podatkov tiste, ki bodo odgovorili na vprašanja uporabnikov. To je možno le, če so pojmi v vprašanju oblikovani z uporabo istih izrazov, t.j. deskriptorjev v tezavru.
V praksi indeksiranje sestavljajo naslednji koraki:
* indeksant na hitro preleti vsebino dokumenta, ki ga bo indeksiral;
* pojme, ki jih bo uporabil pri indeksiranju dokumenta, izbere ob upoštevanju dveh pravil:
- selektivnosti: uporabiti je treba le tiste pojme, s katerimi dokument zagotavlja podatke, ki naj bi bili za uporabnike zanimivi,
- izčrpnosti: uporabiti je treba vse koristne pojme, ki nastopajo v besedilu, ne glede na to, če so omenjeni eksplicitno ali implicitno;
* tezaverske deskriptorje izbere tako, da predstavljajo ugotovljene pojme:
- če je dokument v tujem jeziku, se pojmi prevedejo v jezik tezavra, ki ga uporablja indeksant,
- v seznamu, urejenem po abecedi in pojmovni hierarhiji, poišče gesla, ki ustrezajo pojmom v dokumentu.
Obstajajo tri možnosti:
· izraženi pojem ustreza deskriptorju, s katerim se ujema po pomenu, v katerem je tak deskriptor uporabljen;
· izraženi pojem ustreza nedeskriptorju, s katerim se ujema po pomenu: slednji uporabnika napoti na deskriptor, ki ga je treba uporabiti, nato pa je postopek enak predhodnemu (naprimer 'štipendija' napoti uporabnika na 'dodatek za šolanje'),
· ni gesla, ki bi ustrezalo izraženemu pojmu; v tem primeru ima uporbnik štiri možnosti:
- pogleda v seznam, urejen po abecedi in pojmovni hierarhiji, da bi za vsako izmed besed, ki sestavlja želeni sestavljeni pojem, našel ustrezen deskriptor (naprimer 'vabilo na razpis' ni niti deskriptor niti nedeskriptor v tezavru, toda deskriptor, ki ga mora uporabiti – 'razpis' – najde, če pogleda pod gesli 'vabilo' ali 'ponudba' v različici, urejeni po abecedi in pojmovni hierarhiji) ali ustrezen nedeskriptor, ki bo uporabnika napotil na deskriptor, ki ga mora uporabiti;
- pomisli na drug izraz za določen pojem v domačem jeziku in ugotovi, če ustreza geslu v različici, urejeni po abecedi in pojmovni hierarhiji (naprimer 'huliganstvo' ne nastopa v tezavru, izraža pa nasilje, in 'nasilje' je deskriptor tezavra Eurovoc, ki ga mora uporabiti);
- določi, katera splošna kategorija ali kategorije (mikrotezavri) zajema(-jo) problematični pojem, in poišče med deskriptorji, ki so na razpolgo, tiste, ki se mu najbližji (naprimer 'ekološki vpliv' ne nastopa v tezavru, vendar očitno spada v mikrotezaver '5026 okoljska politika': ta mikrotezaver vsebuje deskriptor 'vpliv na okolje', ki ga tako lahko uporabi);
- združi dvoje ali več deskriptorjev iz seznama, urejenega po abecedi in pojmovni hierarhiji, da izrazi želeni pojem opisno (naprimer 'Washingtonska konvencija' se ne nahaja v tezavru, možno pa jo je označiti z deskriptorji 'mednarodna konvencija', 'živalstvo' in 'rastlinstvo').
Zgoraj omenjena opredelitev deskriptorja ali nedeskriptorja, 'ki se ujema s pojmom po pomenu', pogosto zahteva analizo sobesedila pojmov v določenem dokumentu, da se lahko upošteva njihov dejanski, ne pa dobeseden pomen. Naprimer, 'damping' lahko pomeni bodisi prodajo blaga na tujem po nižji ceni kot na domačem trgu – ko je možno uporabiti deskriptor 'damping' (katerega pomen je v tezavru opredeljen v opombi o namenu) – ali pa odlaganje odpadkov; v tem primeru bo deskriptor 'odlaganje odpadkov', morda v povezavi z 'onesnaževanje morja' ali 'onesnaževanje tal', odvisno od sobesedila.
Pri izbiri tezaverskih deskriptorjev za označevanje pojmov se uporabljata še dve pravili:
- navpična specifičnost: deskriptor mora biti na isti ravni specifičnosti kot pojem ali, v nasprotnem primeru, na naslednji višji ravni v tezavru.
Primeri:
Dokument, ki obravnava pojem 'provinca', je treba indeksirati z deskriptorjem 'provinca' in ne s širšim izrazom 'regionalne in lokalne skupnosti'.
Po drugi strani pa je treba dokument o anestezistih – pojem, ki ne nastopa v tezavru Eurovoc – indeksirati z uporabo širšega pojma 'zdravnik', ki je tezaverski deskriptor.
Dokument, ki obravnava določene razmere v državah Beneluksa in se pri tem podrobno posveča vsaki izmed treh držav, je treba indeksirati 'Belgija', 'Luksemburg' in 'Nizozemska', ne pa 'države Beneluksa'.
- vodoravna specifičnost: pojem, ki ga sestavlja dvoje ali več besed, je treba izraziti s skupnim deskriptorjem, če obstaja v tezavru, ne pa s povezovanjem enobesednih deskriptorjev.
Primer:
Dokument, ki obravnava raziskovalno politiko Skupnosti, je treba indeksirati z uporabo deskriptorja 'raziskovalna politika Skupnosti', ne pa z deskriptorjema 'politika Skupnosti' in 'raziskovanje'.
Ustrezna uporaba pravil selektivnosti, izčrpnosti in specifičnosti je osnovni dejavnik pri zagotavljanju kakovosti sistema za shranjevanje in iskanje dokumentacijskih podatkov.
Selektivnost indeksiranja:
· ni vezana na kakovost tezavra,
· odvisna je od strategije indeksiranja za posamezen dokumentacijski sistem in predvsem od globine indeksiranja,
· odvisna je od tega, do kakšne mere je dokumentalist ali indeksant seznanjen z uporabniki sistema in z njihovimi potrebami.
Izčrpnost je odvisna od:
· obsežnosti tezavra – ni potrebno omenjati, da se lahko indeksirajo le pojmi, ki so zajeti v dokumentacijskem jeziku,
· strategije indeksiranja, ki določa globino indeksiranja,
· načina dela dokumentalistov in njihovega posvečanja pozornostim.
Na stopnji iskanja dokumenta povečana izčrpnost dokumenta pomeni, da bo:
· več ugotovljenih primerkov, z drugo besedo: v odgovor na določeno vprašanje bo v dokumentaciji ugotovljen večji delež ustreznih dokumentov,
· zmanjšana natančnost, z drugo besedo: manjši delež ugotovljenih dokumentov bo resnično ustrezen.
Pri indeksiranju vseh pojmov, ki nastopajo v dokumentih, celo tistih, ki so zelo nepomembni, obstaja velika verjetnost, da bo uporabnik našel vse ali skoraj vse dokumente, ki se ujemajo z vprašanji; po drugi strani pa bodo nastali bibliografski referenčni seznami vsebovali velik odstotek dokumentov, ki so bodisi komaj ustrezni ali skoraj ne pridejo v poštev.
V pojasnilo izrazov 'odstotek ugotovljenih primerkov' in 'natančnost' poglejmo zbirko, ki vsebuje dokumente A, B, C, D, E in F.
Kot odgovor na vprašanje dobimo dokumente A, C, D in E.
S pregledom ugotovimo, da le dokumenta C in E prideta v poštev, t.j. ustrezata vprašanju.
Temeljita analiza zbirke kaže, da dokument F pride v poštev, ni pa bil izbran.
Odstotek ugotovljenih primerkov je 2 (dokumenta C in E) deljeno s 3 (dokumenti C, E in F), to je 0,67: ugotovljenih je bilo 0,67% ustreznih dokumentov.
Stopnja natančnosti je 2 (ponovno dokumenta C in E) deljeno s 4 (dokumenti A, C, D in E), to je 0,5: 50% ugotovljenih dokumentov pride v poštev.
Specifičnost indeksiranja je odvisna tudi:
· od tezavra samega, ki lahko vsebuje veliko število specifičnih deskriptorjev ali pa ne,
· od strategije indeksiranja
· od sodelujočih dokumentalistov.
V nasprotju z izčrpnostjo, večja specifičnost:
· znižuje odstotek ugotovljenih primerkov
· toda povečuje natančnost.
Če pri indeksiranju dokumentov uporabljamo deskriptorje z enako stopnjo specifičnosti kot jo imajo pojmi, ki jih pokrivajo (naprimer 'parlament države'), bomo na vprašanja z uporabo teh deskriptorjev dobili bibliografski referenčni seznam, ki ne vsebuje dokumentov, indeksiranih na bolj generični ravni (naprimer 'parlament'), čeprav nekateri izmed njih vsebujejo tehtne podatke; to nadomešča dejstvo, da je v seznamu malo dokumentov, ki ne pridejo v poštev.
Poudariti pa je treba, da dokumente, ki so indeksirani na širši ravni, lahko poiščemo z iskanjem na podlagi takih deskriptorjev. Obratno, žal, ni res: če indeksiranje ni specifično, sledi:
· višji odstotek ugotovljenih primerkov
· manjša natančnost.
Iz tega razloga je pomembno, da je indeksiranje specifično.
Naprimer, pri sistematičnem generičnem vnašanju (t.j. pri sistematičnem dodajanju širšega izraza k vsakem deskriptorju) lahko nastopi naslednja situacija:
· dokumente, ki na splošno obravnavajo vse države v Evropski uniji, ne da bi posvečali posebno pozornost posamezni državi ali določenim državam, indeksiramo pod 'države ES',
· dokumente, ki specifično obravnavajo Belgijo, indeksiramo pod 'Belgija' in pod 'države ES',
· dokumente, ki specifično obravnavajo Italijo, indeksiramo pod 'Italija' in pod 'države ES',
· na vprašanje, ki se nanaša na države Evropske unije kot celote in kjer bo zato uporabljen deskriptor 'države ES', bomo dobili te tri tipe dokumentov, čeprav le prvi tip resnično pride v poštev.
V nekaterih dokumentacijskih sistemih indeksiranje na najbolj specifični ravni omogoča, da uporabnik po svoji želji išče bodisi specifične dokumente (v zgornjem primeru o Belgiji ali o Italiji), ali pa specifične in generične dokumente (o Belgiji, o Italiji in o državah ES kot celote), tako da avtomatsko uporabi hierarhična razmerja v tezavru; če bi bili dokumenti indeksirani specifično in generično, kot pri generičnem vnašanju, uporabnik ne bi mogel imeti tolikšne svobode.
Poleg indeksiranja na podlagi deskriptorjev tezavra Eurovoc je za predstavljanje drugih pojmov, ki se pojavljajo v dokumentih, morda koristno uporabljati 'proste' deskriptorje. V tem primeru sestavimo seznam takih deskriptorjev in jih po potrebi razvrstimo po hierarhiji in povezanosti z deskriptorji tezavra Eurovoc. Če se zdi, da bi morali biti nekateri izmed teh deskriptorjev vključeni v Eurovoc, mora ustrezna dokumentacijska služba predložiti obrazec o vzdrževanju Enoti za vzdrževanje tezavra Eurovoc (glej tč. 3).
Na splošno je priporočljivo indeksirati na dveh ravneh:
* glavne deskriptorje, prikazane v rubriki 'glavni deskriptorji'
* sekundarne deskriptorje, prikazane v rubriki 'sekundarni deskriptorji'.
Prva rubrika je namenjena deskriptorjem pojmov, ki ustrezajo glavni temi ali glavnim temam dokumenta. Deskriptorji pojmov, o katerih dokument sicer navaja koristne podatke, ki pa niso glavna tema, se vpišejo v drugo rubriko.
To pa seveda ne pomeni, da Eurovoc vsebuje po dve kategoriji glavnih deskriptorjev in sekundarnih deskriptorjev: od dokumenta je odvisno, kdaj je isti deskriptor lahko glavni deskriptor ali pa sekundarni deskriptor.
Prednost te metode je v tem, da omogoča boljšo ciljno naravnanost postopka spraševanja:
* če uporabnik želi poiskati omejeno število zelo koristnih dokumentov, išče samo z uporabo glavnih deskriptorjev;
* če pa po drugi strani uporabnik želi zelo popolno bibiografijo, išče z uporabo tako glavnih deskriptorjev kot sekundarnih deskriptorjev.
Ta metoda nadalje omogoča omejevanje števila gesel v indeksu, pri čemer uporablja samo glavne deskriptorje.
4.2. – Nasveti za oblikovanje vprašanj
Oblikovanje vprašanja je analogno indeksiranju dokumenta. Indeksiranje obsega naštevanje pojmov, ki jih obravnava določen dokument, o katerem zagotavljamo podatke, ki naj bi bili za uporabnike zanimivi, te pojme pa označujejo deskriptorji. Postopek oblikovanja vprašanja obsega naštevanje želenih pojmov, ki naj bi jih našli v dokumentih, pretvarjanje teh pojmov v deskriptorje in nato iskanje dokumentov, ki so indeksirani s temi deskriptorji, v dokumentacijski bazi podatkov.
Naštevanje pojmov za vprašanje zahteva popolnoma drugačen pristop kot pri naštevanju pojmov v dokumentu: indeksiranje dokumenta je postopek, ki ima za posledico veliko zgoščevanja: dokument na petih do desetih straneh običajno predstavlja pet do petnajst deskriptorjev (t.j. zgoščevanje med 1 % in 1 %o), medtem ko postopek oblikovanja vprašanja običajno vodi v razširitev prvotne ugotovitve.
Pri oblikovanju vprašanja uporabnik najprej v naravnem jeziku kar najpodrobneje navede podatek, ki ga potrebuje; on ali ona nato našteje ustrezne pojme, kombinacija teh pojmov pa predstavlja razširjeno vprašanje.
Uporabnik mora nato te pojme predstaviti z uporabo tezaverskih deskriptorjev. Obstajajo tri možnosti:
* vprašanje je natančno oblikovano in pojmi, ki ga sestavljajo, se nahajajo v tezavru: uporabnik mora pogledati v tezaver, urejen po abecedi in pojmovni hierarhiji, kjer najde:
- deskriptorje ali nedeskriptorje (s pomočjo katerih je mogoče najti deskriptorje), ki ustrezajo pojmom v vprašanju,
- deskriptorje, ki jih povezujeta hierarhija in povezanost, in ki omogočajo točnejše oblikovanje vprašanja;
* vprašanje je natančno oblikovano, toda nekateri ali vsi pojmi v njem se ne nahajajo v tezavru: če jih uporabnik ne najde v tezavru, ki je urejen po abecedi in pojmovni hierarhiji, mora pogledati v tematsko različico in pregledati mikrotezavre, ki ustrezajo področju ali področjem vprašanja, ter poiskati obstoječe deskriptorje, ki označujejo take pojme, ki so kar najbližji pojmom iz vprašanja;
* kot se pogosto zgodi, vprašanje ni natančno oblikovano: uporabnik mora pogledati v tematski tezaver in v mikrotezavru ali v mikrotezavrih poiskati ustrezno področje ali področja, na katera se nanaša vprašanje; najustreznejše deskriptorje je nato mogoče izbrati v strukturiranem seznamu deskriptorjev, ki pokrivajo zadevno področje ali področja.
Nekateri končni uporabniki sami iščejo na terminalu, ki je priključen na računalnik in ima vgrajeno bazo podatkov. Drugi raje uporabljajo storitve dokumentalista, pri čemer pa je bistvenega pomena neposreden stik med uporabnikom in dokumentalistom, tako da prvi lahko drugemu kar najnatančneje pove, katere podatke potrebuje. Samo na taki podlagi je prenašanje pooblastil lahko uspešno.
Seznam področij in mikrotezavrov
04 POLITIKA
0406 politični okvir
0411 politična stranka
0416 volilni postopek in glasovanje
0421 parlament
0426 delo parlamenta
0431 politika in javna varnost
0436 izvršilna oblast in javna uprava
08 MEDNARODNI ODNOSI
0806 mednarodne zadeve
0811 politika sodelovanja
0816 mednarodno ravnovesje
0821 obramba
10 EVROPSKE SKUPNOSTI
1006 ustanove Skupnosti in evropska javna uprava
1011 pravo Skupnosti
1016 graditev Evrope
1021 finance Skupnosti
12 PRAVO
1206 pravni viri in pravna področja
1211 civilno pravo
1216 kazensko pravo
1221 sodstvo
1226 organizacija pravnega sistema
1231 mednarodno pravo
1236 pravice in svoboščine
16 GOSPODARSTVO
1606 gospodarska politika
1611 gospodarska rast
1616 regije in regionalna politika
1621 gospodarska struktura
1626 nacionalni računi
1631 gospodarske analize
20 TRGOVINA
2006 trgovinska politika
2011 carinska politika
2016 trgovina
2021 mednarodna trgovina
2026 potrošnja
2031 trženje
2036 trgovinsko poslovanje
24 FINANCE
2406 denarni odnosi
2411 denarno poslovanje
2416 kreditne in finančne ustanove
2421 prost pretok kapitala
2426 financiranje in naložbe
2431 zavarovanje
2436 javne finance in proračunska politika
2441 proračun
2446 obdavčenje
2451 cene
28 DRUŽBENA IN SOCIALNA VPRAŠANJA
2806 družina
2811 migracija
2816 demografija in prebivalstvo
2821 družbeni in socialni okvir
2826 družbene in socialne zadeve
2831 kultura in religija
2836 socialno varstvo
2841 zdravstvo
2846 gradnja in urbanizem
32 IZOBRAŽEVANJE IN KOMUNIKACIJE
3206 izobraževanje
3211 poučevanje
3216 organizacija pouka
3221 dokumentacija
3226 komunikacije
3231 informacije in obdelava informacij
3236 informacijska tehnologija in obdelava
podatkov 36 ZNANOST
3606 naravoslovne in uporabne vede
3611 družboslovne vede
40 POSLOVANJE IN KONKURENCA
4006 organizacija poslovanja
4011 klasifikacija podjetij
4016 pravne oblike organizacij
4021 poslovodenje
4026 računovodstvo
4031 konkurenca
44 ZAPOSLOVANJE IN DELOVNE RAZMERE
4406 zaposlovanje
4411 trg dela
4416 organizacija dela in delovne razmere
4421 kadrovske zadeve in nagrajevanje
4426 delovno pravo in delovna razmerja
48 PROMET
4806 prometna politika
4811 organizacija prevoza
4816 kopenski promet
4821 pomorska in notranja plovba
4826 zračna in vesoljska plovba
52 OKOLJE
5206 okoljska politika
5211 naravno okolje
5216 obremenitve okolja
56 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO
5606 kmetijska politika
5611 organiziranost kmetovanja in
kmetijska proizvodnja
5616 kmetijski sistemi
5621 obdelovanje kmetijskih zemljišč
5626 sredstva kmetijske proizvodnje
5631 kmetijstvo
5636 gozdarstvo
5641 ribištvo
6406 proizvodnja
6411 tehnologija in tehnični predpisi
6416 raziskovanje in intelektualna lastnina
66 ENERGETIKA
6606 energetska politika
6611 premogovništvo in rudarstvo
6616 naftna industrija
6621 električna in jedrska energija
6626 čista energija
68 INDUSTRIJA
6806 organiziranost industrije in industrijska
politika
6811 kemija
6816 železarstvo, jeklarstvo in druga
kovinska industrija
6821 strojegradnja
6826 elektronika in elektrotehnika
6831 gradnja in javna dela
6836 lesarstvo
6841 usnjarska in tekstilna industrija
6846 druge dejavnosti
72 GEOGRAFIJA
7206 Evropa in nekdanja Sovjetska zveza
7211 regije držav Skupnosti
7216 Amerika
7221 Afrika
7226 Azija in Oceanija
7231 gospodarska geografija
7236 politična geografija
7241 čezmorske države in ozemlja
76 MEDNARODNE ORGANIZACIJE
7606 Združeni narodi
7611 evropske organizacije
7616 zunajevropske organizacije
7621 medvladne organizacije
7626 nevladne organizacije