Ustavimo korupcijo

Če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite. V boju proti korupciji bomo skupaj bolj uspešni.


Odziv države se kaže predvsem v boju proti korupciji, ki je uspešen le, če je delovanje mednarodnih organizacij in posameznih držav usklajeno. Izredno pomembno pa je tudi sodelovanje posameznikov.

V praksi obstajajo različne definicije korupcije, ki na eni strani upoštevajo njeno družbeno ali politično sestavino, na drugi pa ekonomsko ali organizacijsko. Korupcije zato ne moremo enačiti samo z njeno kazenskopravno definicijo, pač pa je njeno opredeljevanje širše.

Pravila, ki določajo, kaj naj bi bila, temeljijo predvsem na moralnih izhodiščih o poštenosti in nepristranskosti javnih uslužbencev in ljudi z javnimi pooblastili. Korupcija ima več pojavnih oblik, od podkupovanja, izsiljevanja, goljufije, poneverbe do nepotizma, in vedno predstavlja dvosmerno transakcijo: na eni strani je ponudnik podkupnine, na drugi pa njen prejemnik.

Pojem korupcije zajema različna moralno sporna dejanja (prekrške in kazniva dejanja v najširšem smislu). Običajno poteka med dvema osebama, ki se zavedata, da s protipravnim dejanjem pridobita oba, tako dajalec podkupnine, ki želi z njo nekaj pridobiti, kot njen prejemnik, ki si z njo izboljša svoj položaj, pri čemer pa se ljudje praviloma ne počutijo kot žrtve in oškodovanci. Zmotno je mišljenje, da je podkupovanje edina oblika korupcije, res pa je, da je najbolj razširjeno.

Dejstvo je, da vse oblike korupcije niso enako škodljive, vendar sleherna spodkopava pravila ter ima uničujoče učinke na gospodarski in politični razvoj države. Škoda, ki jo povzroča korupcija, ni samo ekonomska, temveč je lahko tudi ekološka in socialna.

Najpogostejši negativni učinki korupcije so zmanjševanje investicij in s tem posredno na daljši rok zmanjševanje gospodarske rasti in proizvodnje, saj se z napačnimi ali neuporabnimi investicijami izkrivljeno prikazuje dejansko stanje.

Korupcijski posli zaradi visokih stroškov in nepotrebnih investicij vplivajo na poslabšanje družbene infrastrukture (promet, zdravstvo, energija …), ki ne more delovati stoodstotno. Ko pa se takšno stanje poskuša popraviti, to sproži še večje stroške in nove priložnosti za korupcijo.

Korupcija zmanjšuje tudi davčni priliv, saj izkrivi uravnovešenost državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti. Bolj ubogljivi in nepokvarjeni sektorji dobijo še manj sredstev, kar povzroči poslabšanje standarda najrevnejšega sloja prebivalstva. Korupcijska sredstva se porazdelijo med tiste, ki imajo boljše položaje in zveze, najnižji sloji pa morajo plačevati za osnovne storitve.

V korupcijska dejanja so ponavadi vpletene osebe, ki imajo politično in gospodarsko moč ter moč odločanja.