Ustavimo trgovino z ljudmi!

Trgovino z ljudmi opredeljujejo različne definicije. Najpogostejša in najbolj prepoznavna opredelitev trgovine z ljudmi je trgovina z ženskami in otroki kot posebej občutljivo kategorijo oseb, z namenom spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja. Cilj trgovine z ljudmi je tudi prisilno služabništvo, prisilno izkoriščanje delovne sile, prisilno beračenje, trgovina s človeškimi organi in podobno.

Kaj lahko storite?

Če veste za tak primer, napišite prijavo.

V prijavo napišite čim več podatkov, ki bodo policiji v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju:

  - kje in kdaj se to dogaja,
  - kaj se dogaja, kako,
  - kdo naj bi bili storilci, kdo so žrtve ipd.


Prijava je anonimna, zato vam ni treba napisati svojih osebnih podatkov. Če pa želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, navedite svoje kontaktne podatke.


Pojavne oblike trgovine z ljudmi


Pojavne oblike zlorab trgovine z ljudmi po Protokolu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, so naslednje:

  - zloraba za prostitucijo druge osebe (komercialna spolna zloraba) in druge oblike spolne     zlorabe,
  - prisilno delo ali storitve,
  - suženjstvo, služabništvo in ostale oblike, podobne suženjstvu,
  - odstranitev organov za namen nezakonite transplantacije,
  - nezakonite posvojitve,
  - prosjačenje (kadar gre zaslužek nadzorniku, in ne tistim, ki prosjačijo,
  - siljenje v kazenske prestopke, kot so tatvine, pobiranje denarja iz parkirnih naprav, ipd.,
  - druge vrste hujših oblik otroškega dela (po konvenciji Mednarodne delavske     organizacije - ILO o najhujših oblikah otroškega dela).

Trgovina z ljudmi je svetovni družbeni problem


Razsežnosti trgovine z ljudmi presegajo tako nacionalno kot tudi področno umestitev. V evropskem prostoru problem povezujemo predvsem z gospodarskimi in političnimi spremembami v srednje in vzhodnoevropskih državah ter brezperspektivnostjo ekonomij v državah razvoja in nastajajočimi kriznimi žarišči v različnih predelih sveta. Socialne, družbene in kulturološke razlike prispevajo k različnosti pogledov na to problematiko in pristopov do obravnave tega pojava. Kljub temu je v mednarodni skupnosti opredeljenih več pojavnih oblik izkoriščanja suženj in sužnjev 21. stoletja.
Krepi se tudi zavedanje o nevarnostih, ki jih sodobni družbi prinaša ta pojav kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato si mednarodne organizacije za boj proti trgovini z ljudmi prizadevajo za poenotenje nacionalnih zakonodaj o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi ter za pomoč žrtvam tega pojava.