|
Trgovino z ljudmi opredeljujejo različne definicije. Najpogostejša in najbolj prepoznavna opredelitev trgovine z ljudmi je trgovina z ženskami in otroki kot posebej občutljivo kategorijo oseb, z namenom spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja. Cilj trgovine z ljudmi je tudi prisilno služabništvo, prisilno izkoriščanje delovne sile, prisilno beračenje, trgovina s človeškimi organi in podobno.
|
Kaj lahko storite?
Če veste za tak primer, napišite prijavo.
V prijavo napišite čim več podatkov, ki bodo policiji v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju:
- kje in kdaj se to dogaja,
- kaj se dogaja, kako,
- kdo naj bi bili storilci, kdo so žrtve ipd.
| Prijava je anonimna, zato vam ni treba napisati svojih osebnih podatkov. Če pa želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, navedite svoje kontaktne podatke.
|
|
Pojavne oblike trgovine z ljudmi
Pojavne oblike zlorab trgovine z ljudmi po Protokolu za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, so naslednje:
- zloraba za prostitucijo druge osebe (komercialna spolna zloraba) in druge oblike spolne zlorabe,
- prisilno delo ali storitve,
- suženjstvo, služabništvo in ostale oblike, podobne suženjstvu,
- odstranitev organov za namen nezakonite transplantacije,
- nezakonite posvojitve,
- prosjačenje (kadar gre zaslužek nadzorniku, in ne tistim, ki prosjačijo,
- siljenje v kazenske prestopke, kot so tatvine, pobiranje denarja iz parkirnih naprav, ipd.,
- druge vrste hujših oblik otroškega dela (po konvenciji Mednarodne delavske organizacije - ILO o najhujših oblikah otroškega dela).
Trgovina z ljudmi je svetovni družbeni problem
Razsežnosti trgovine z ljudmi presegajo tako nacionalno kot tudi področno umestitev. V evropskem prostoru problem povezujemo predvsem z gospodarskimi in političnimi spremembami v srednje in vzhodnoevropskih državah ter brezperspektivnostjo ekonomij v državah razvoja in nastajajočimi kriznimi žarišči v različnih predelih sveta. Socialne, družbene in kulturološke razlike prispevajo k različnosti pogledov na to problematiko in pristopov do obravnave tega pojava. Kljub temu je v mednarodni skupnosti opredeljenih več pojavnih oblik izkoriščanja suženj in sužnjev 21. stoletja.
Krepi se tudi zavedanje o nevarnostih, ki jih sodobni družbi prinaša ta pojav kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Zato si mednarodne organizacije za boj proti trgovini z ljudmi prizadevajo za poenotenje nacionalnih zakonodaj o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi ter za pomoč žrtvam tega pojava.
 |