POSTOPEK
1. Zadeva je bila sprožena s tremi pritožbami proti Republiki Sloveniji, ki so jih na podlagi bivšega 25. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: Konvencija) pri Evropski komisiji za človekove pravice (v nadaljevanju: Komisija) (pritožbi št. 44574/98 in 45133/98) in na podlagi 34. člena pri Evropskem sodišču za človekove pravice (pritožba št. 48316/99) 17. julija 1998, 2. junija 1997 oziroma 24. decembra 1998 vložili trije hrvaški državljani – gospod Ivo Kovačić, gospod Marjan Mrkonjić in gospa Dolores Golubović (v nadaljevanju: pritožniki). 2. Pritožnike so zastopali, kot sledi: gospoda Kovačića in gospoda Mrkonjića gospod M. Žugić in gospo Golubović gospod Z. Nogolica. Gospod Žugić in gospod Nogolica sta člana hrvaške odvetniške zbornice. 3. Dne 17. julija 2004 je pritožnik gospod Kovačić umrl. Najožji družinski člani gospoda Kovačića (vdova gospa Miroslava Kovačić, hči gospa Marina Mušić in sin gospod Zlatko Kovačić) , so se odločili, da bodo vztrajali pri pritožbi pred Sodiščem. Še naprej jih zastopa gospod Žugić. Dne 15. oktobra 2004 je umrla pritožnica gospa Golubović. Njen nečak gospod Ivo Steinfl se je odločil, da želi vztrajati pri pritožbi pred Sodiščem. Še naprej ga zastopa gospod Nogolica. Zaradi praktičnosti se bo v tej sodbi za gospoda Kovačića in gospo Golubović, kjer bo to primerno, še naprej uporabljal izraz »pritožnik« oziroma »pritožnica«. 4. Slovensko vlado (v nadaljevanju: Vlada) so zastopali njen zastopnik gospod L. Bembič, generalni državni pravobranilec, in odvetniška družba Cleary, Gottlieb, Steen in Hamilton iz Pariza. 5. Pritožniki so zatrjevali, da je bila kršena njihova pravica do mirnega uživanja »premoženja« iz 1. člena Protokola št. 1, ker jim je zakonodaja, ki jo je sprejela tožena država, preprečila, da bi dvignili devize, ki so jih vložili pri zagrebški poslovalnici slovenske banke, namreč Ljubljanske banke. 6. Gospod Kovačić je tudi zatrjeval, da je bil žrtev diskriminacije na podlagi narodnosti, kar je v nasprotju s 14. členom Konvencije. Navajal je, da so slovenski imetniki računov zagrebške podružnice lahko dvignili svoje prihranke. 7. Pritožbi, ki sta ju pri Komisiji vložila gospod Kovačić in gospod Mrkonjić, sta bili 1. novembra 1998, ko je začel veljati Protokol št. 11 h Konvenciji, odstopljeni Sodišču (drugi odstavek 5. člena Protokola št. 11). 8. Pritožbe so bile dodeljene Tretji sekciji Sodišča (prvi odstavek 52. člena Poslovnika Sodišča). V okviru Tretje sekcije je bil v skladu s prvim odstavkom 26. člena Poslovnika ustanovljen poseben senat za obravnavo zadeve (prvi odstavek 27. člena Konvencije). 9. Dne 13. marca 2001 je Senat odločil, da bo združil obravnavanje pritožb (prvi odstavek 42. člena Poslovnika) in da bo o njih obvestil toženo Vlado (točka b tretjega odstavka 54. člena Poslovnika). 10. Tako pritožniki kot tožena Vlada so vložili pisna stališča (točka b drugega odstavka 54. člena Poslovnika). Stranke so pisno odgovorile na stališča nasprotne strani. Poleg tega je hrvaška Vlada izkoristila svojo pravico do intervencije in vložila pripombe tretje strani (prvi odstavek 36. člena Konvencije in točka b prvega odstavka 44. člena Poslovnika). Pritožniki in tožena Vlada so odgovorili na te pripombe. 11. Po obravnavi o sprejemljivosti in vsebini zadeve (tretji odstavek 54. člena Poslovnika), ki je bila opravljena 9. oktobra 2003, je Senat tedanje Tretje sekcije s sklepom z dne 1. aprila 2004 pritožbe razglasil za sprejemljive. 12. Pritožniki, tožena Vlada in Vlada intervenientka so vsi vložili nadaljnja pisna stališča (prvi odstavek 59. člena Poslovnika). Stranke so pisno odgovorile na stališča nasprotne strani. 13. Dne 1. novembra 2004 je Sodišče spremenilo sestavo svojih sekcij (prvi odstavek 25. člena Poslovnika), vendar je zadevo še naprej obravnaval Senat v prejšnji sestavi. 14. Dne 21. februarja 2005 je predsednik Senata od pritožnikov in tožene Vlade ter Vlade intervenientke zahteval dodatna pojasnila (prvi odstavek 59. člena Poslovnika). Stranke so odgovorile in vložile pripombe na odgovore nasprotne strani. 15. Dne 25. julija 2005 je tožena Vlada predložila dodatna pojasnila. Pritožniki in Vlada intervenientka so vložili pripombe. 16. Dne 6. novembra 2006 je Senat nekdanje Tretje sekcije, ki so ga sestavljali sodniki Georg Ress, predsednik, Ireneu Cabral Barreto, Lucius Caflisch, Boštjan M. Zupančič, John Hedigan, Margarita Tsatsa-Nikolovska in Kristaq Traja, sodniki, ter tudi Vincent Berger, sodni tajnik, sprejel sodbo, s katero je pritožbe na podlagi točk b in c prvega odstavka 37. člena Konvencije izbrisal s seznama zadev. 17. Dne 5. februarja 2007 so pravni nasledniki gospoda Kovačića in gospod Mrkonjić zahtevali, naj se njihove zadeve v skladu s 43. členom Konvencije predložijo v ponovno obravnavo Velikemu senatu. 23. maja 2007 je svèt Velikega senata njihovim zahtevam ugodil. 22. februarja 2007 je dedič gospe Golubović prav tako zahteval predložitev njene zadeve Velikemu senatu. Odločitev Sodišča glede te zahteve je obrazložena v odstavku 200 spodaj. 18. Sestava Velikega senata je bila določena v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka 27. člena Konvencije in 24. člena Poslovnika Sodišča. 19. Slovenska Vlada, nasledniki gospoda Kovačića in gospod Mrkonjić (ne pa tudi dedič gospe Golubović) so vložili pisna stališča o sprejemljivosti in vsebini pritožbe. Poleg tega je Sodišče prejelo stališča tretje strani, ki jih je posredovala Vlada intervenientka. 20. Dne 14. novembra 2007 je bila v zgradbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu opravljena javna obravnava pred Velikim senatom (tretji odstavek 59. člena Poslovnika Sodišča). Pred Sodiščem so se zglasili:
(c) za dediča gospe Golubović gospod Z. Nogolica, svetovalec;
(d) za hrvaško Vlado gospa Š. Stažnik, pomočnica ministra za pravosodje, zastopnica, gospod D. Maričić, vodja oddelka za zastopanje pred ESČP gospa V. Jelić, Narodna banka Hrvaške, strokovni svetovalci.
DEJSTVA
I. OKOLIŠČINE ZADEV
22. Pritožniki so hrvaški državljani. 23. Gospod Ivo Kovačić je bil rojen leta 1922 in je živel v Zagrebu. Med postopkom je 17. julija 2004 umrl. Njegovi sorodniki so se odločili, da bodo vztrajali pri pritožbi pred Sodiščem (gl. odstavek 3 zgoraj). 24. Gospod Marjan Mrkonjić je bil rojen leta 1941 in živi v Zürichu (gl. odstavek 2 zgoraj). 25. Gospa Dolores Golubović je bila rojena leta 1922 in je živela v Karlovcu. 15. oktobra 2004 je umrla. Njen nečak se je odločil, da bo vztrajal pri pritožbi pred Sodiščem (gl. odstavek 3 zgoraj).
Socialistična federativna republika Jugoslavija
(i) Ozadje
(α) Dogodki, kot jih je predstavila tožena Vlada
(i) Dejstva, kot jih je predstavila tožena Vlada
1. Pritožba št. 44574/98, gospod Ivo Kovačić
I. Ugotovi se, da je bila nepremičnina, vpisana v zemljiško knjigo v k.o. Osijek … prodana ... za znesek 3.903.000 HRK [534.657,53 EUR].
II. Stroški izvršilnega postopka se izplačajo iz zneska, dobljenega s prodajo, kakor sledi:
...
18. Ivo Kovačić (I-Ovr-186/02 in I-Ovr-128/02), ki ga zastopa odvetnik Milivoje Žugić iz Zagreba, znesek 15.742,62 HRK [2.156,50 EUR], ki se ga plača na žiro račun odvetnika Milivoja Žugića ... pri Privredni banki d.d. Zagreb.
Celotni znesek povračila stroškov izvršilnega postopka znaša 404.193,80 HRK [55.369 EUR]. K temu znesku se doda ... znesek 23.180 HRK [3.175 EUR] za upnike, ki jih zastopa odvetnik Milivoje Žugić [za pritožbeni postopek] ...
III. Iz zneska, dobljenega s prodajo, se izplačajo naslednje terjatve:
18. Ivo Kovačić iz Zagreba – terjatev iz sklepa o izvršbi št. I-Ovr-186/02 in I-Ovr-128/02 v delu, ki se nanaša na sodne stroške v znesku 2.964,42 HRK [406 EUR], kar se plača na žiro račun odvetnika Milivoja Žugića iz Zagreba ... pri Privredni banki d.d. Zagreb, in glavni dolg v znesku 288.339,18 HRK [39.498,50 EUR], kar skupaj znaša 291.306,60 HRK [39.905 EUR].«
9. Marjan Mrkonjić (I-Ovr-125/01), ki ga zastopa odvetnik Milivoje Žugić iz Zagreba, znesek 25.374,22 HRK [3.476 EUR], ki se ga plača na žiro račun odvetnika Milivoja Žugića ... pri Privredni banki d.d. Zagreb; preostanek upnikovega zahtevka se zavrne.
9. Marjan Mrkonjić iz Basla – terjatev iz sklepa o izvršbi št. I-Ovr-125/01 v delu, ki se nanaša na sodne stroške v znesku 10.132,66 HRK [1.388 EUR], kar se plača na žiro račun odvetnika Milivoja Žugića iz Zagreba ... pri Privredni banki d.d. Zagreb, in glavni dolg v znesku 170.383,06 HRK [23.340 EUR], kar skupaj znaša 180.515,72 HRK [24.728 EUR].
...«
(a) Pritožničino varčevanje
II. UPOŠTEVNO DOMAČE PRAVO IN PRAKSA
1. Zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur. list SFRJ, št. 15/77)
2. Zakon o deviznem poslovanju (Ur. list SFRJ, št. 66/85, 59/88 in 82/90)
3. Za devize na deviznih računih in devizne hranilne vloge jamči federacija.
4. Pogoji in način izpolnjevanja jamstvenih obveznosti se uredijo s posebnim zveznim zakonom.«
2. Devize, ki jih imajo na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo, lahko domače fizične osebe uporabljajo za plačevanje uvoza blaga in storitev, ki ga opravljajo v skladu z zveznim zakonom, ki ureja zunanjetrgovinsko poslovanje, in sicer za lastne potrebe in za potrebe ožjih družinskih članov.
4. Devize iz drugega odstavka tega člena lahko uporabljajo domače fizične osebe za nakup obveznic, ki se glasijo na tujo valuto, za volila v znanstvene ali humanitarne namene v Jugoslaviji in za plačilo življenjskega zavarovanja pri zavarovalnih organizacijah v Jugoslaviji.
5. Narodna banka Jugoslavije predpiše, kako se vodijo devizni računi in devizne hranilne vloge za domače in tuje fizične in pravne osebe.«
3. Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 10/89, 40/89, 87/89, 18/90 in 72/90)
4. Zakon o sanaciji, stečaju in likvidnosti bank in drugih finančnih organizacij (Ur. list SFRJ, št. 84/89 in 63/90)
1) aktivira se jamstvo Narodne banke Jugoslavije in federacije za hranilne vloge ter tekoče in devizne račune občanov…«
1. Ustava Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 33/91)
8. člen
22. člen
33. člen
153. člen, drugi odstavek
160. člen
2. o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
6. o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
2. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenje (Ur. list RS, št. 1/91-I)(Ustavni zakon iz leta 1991)
3. Ustavni zakon o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 45/94)(Ustavni zakon iz leta 1994)
- zaradi pomanjkanja volje nekaterih drugih držav, nastalih na ozemlju nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: nekdanja SFRJ) in bank s sedežem v teh državah,
- zaradi dejanskih in pravnih razlogov, ki jih pogojujejo: vojna na delu ozemlja nekdanje SFRJ, mednarodne sankcije proti tako imenovani ZRJ (Srbija in Črna gora) in zlom finančnih in gospodarskih sistemov v nekaterih državah, nastalih na ozemlju nekdanje SFRJ, protipravna in goljufiva uporaba skupnih finančnih sredstev nekdanje SFRJ s strani tako imenovane ZRJ, tudi za financiranje agresorske vojne na delu ozemlja nekdanje SFRJ, sporazum o pravnem nasledstvu in o prevzemu obveznosti in terjatev nekdanje SFRJ in pravnih oseb na njenem ozemlju sedaj nemogoč in tudi v bližnji prihodnosti bistveno otežen
- in zaradi ugotovitve, da bi uveljavitev terjatev tujih upnikov, kot tudi subjektov iz tako imenovane ZRJ (Srbija in Črna gora), ki so postali upniki na podlagi nakupov terjatev iz naslova novega finančnega sporazuma – New Financing Agreement (v nadaljnjem besedilu: NFS), po katerem so solidarno zavezane za odplačilo celotnega dolga tudi banke s sedežem v Republiki Sloveniji, pomenila veliko nevarnost za finančni in gospodarski sistem Republike Slovenije
ter z namenom, da se na podlagi pogajanj s tujimi upniki poišče pošteno rešitev za prevzem ustreznega deleža državnih dolgov nekdanje SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv…«
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d.d. Maribor obdržita:
…
3. celotne obveznosti za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, za katere Republika Slovenija ni prevzela jamstva po 19. členu tega ustavnega zakona,
4. obveznosti do NBJ in tiste obveznosti do tujih upnikov, za katere je dala jamstvo nekdanja SFRJ, sredstva pa so porabili končni koristniki iz drugih republik nekdanje SFRJ,
5. pripadajoče terjatve iz teh naslovov.
Ljubljanska banka d.d., Ljubljana obdrži odnos do sedanjih podružnic in hčere Ljubljanske banke d.d. s sedeži v drugih republikah na ozemlju nekdanje SFRJ s tem, da obdrži tudi ustrezni delež terjatev do NBJ iz naslova deviznih hranilnih vlog.«
22. c člen
1. Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot lastnika in upravo Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, Trg republike 3, in Kreditne banke Maribor d.d., Ljubljana, Trg republike 3,
2. upravljanje s preostankom premoženja kot njun poslovni predmet.«
Firmi novih bank sta:
1. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, in
Upravi novih bank morata sprejeti zaključni bilanci bank iz 22.b člena tega ustavnega zakona po stanju na dan uveljavitve tega ustavnega zakona. V teh bilancah so izkazane obveznosti do NBJ in obveznosti do tujih upnikov iz naslova odnosov s subjekti iz nekdanje SFRJ, kot tudi ustrezno premoženje.
…«
Tudi v primeru ukinitve sankcij OZN iz prejšnjega odstavka oziroma do sklenitve in ratifikacije celovitega ali delnega sporazuma o pravnem nasledstvu nekdanje SFRJ, oziroma sporazuma s tujimi upniki, nobeno uveljavljanje terjatev in noben pravni ali drug začet postopek, usmerjen na zaseg premoženja bank ne more imeti nobenih pravnih posledic in ga sodišča Republike Slovenije ne bodo priznavala.«
2. člen
3. člen
15. člen
Pravdni postopek, začet po uveljavitvi tega zakona, se prekine z dnem, ko je tožba vročena toženi stranki.
Izvršilni postopek, začet po uveljavitvi tega zakona, se še pred odločitvijo o predlogu za izvršbo prekine z dnem, ko sodišče prejme mnenje iz 15. g člena tega zakona.«
15. d člen
15. e člen
2. Postopki iz prejšnjega odstavka so prekinjeni oziroma odloženi do rešitve vprašanja prevzema jamstva SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za te vloge v skladu s 7. členom priloge C Sporazuma o vprašanjih nasledstva in se po izpolnitvi tega pogoja nadaljujejo po uradni dolžnosti…«
8. Sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije
1. Zakon o prevzemu zveznih zakonov s področja financ, ki se v Republiki Hrvaški uporabljajo kot republiški zakoni (Zakon o preuzimanju saveznih zakona iz oblasti financija koji se u Republici Hrvatskoj primjenjuju kao republički zakoni – Narodne novine, št. 71/91)
3. Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 10/89, 40/89, 87/89, 18/90 in 72/90);
13. Zakon o deviznem poslovanju (Ur. list SFRJ, št. 66/85, 71/86, 3/88, 59/88 in 82/90).«
2. Uredba o pretvorbi deviznih vlog občanov pri bankah v javni dolg Republike Hrvaške (Uredba o pretvaranju deviznih depozita građana kod banaka u javni dug Republike Hrvatske – Narodne novine, št. 71/91)
Pod deviznimi vlogami občanov v smislu te uredbe se razumejo:
vloge na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih občanov pri bankah na Hrvaškem, ki so jih občani na te banke prenesli v skladu z določbami 15. in 16. člena te uredbe z bank s sedežem izven ozemlja Republike Hrvaške.«
4. člen
6. člen
Obveznica je prenosljiva, glasi se na prinosnika v DEM, izplača pa se v domači valuti po tečaju na dan izplačila.
Obveznice se glasijo na 100, 500 in 1.000 DEM.
Obrestna mera na obveznice znaša 5 % letno in se obračunava in izplačuje 30. junija in 31. decembra vsako leto v domači valuti po tečaju na dan izplačila, pri čemer začnejo obresti teči od 1. januarja 1992.«
16. člen
1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (Ur. list RS, št. 31/99; Ugovor između Republike Hrvatske i Republike Slovenje o uređenju imovinskopravnih odnosa, Narodne novine, št. 15/99)
Razreševanje razmerij v zvezi z Jedrsko elektrarno Krško in Ljubljansko banko – Glavno filialo Zagreb ni predmet te pogodbe in se bodo uredila s posebnimi pogodbami.«
185. Pogodba je začela veljati 23. februarja 2000.
2. Glavna naloga odbora je nadzor nad učinkovitim uresničevanjem tega sporazuma, hkrati pa je to forum, na katerem se lahko razpravlja o vprašanjih, ki se utegnejo pojaviti med njegovim uresničevanjem. Odbor lahko, če je potrebno, daje ustrezna priporočila vladam držav naslednic.
3. Prvi formalni sestanek Stalnega skupnega odbora se skliče na pobudo Vlade Republike Makedonije v dveh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Po podpisu tega sporazuma se odbor lahko začasno neformalno sestane, kadar koli to ustreza državam naslednicam.
4. Odbor sestavi svoj poslovnik.«
Priloga C, 2. člen
3. Druge finančne obveznosti vključujejo:
a) jamstva SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za hranilne vloge v trdni valuti pri komercialni banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli državi naslednici pred datumom njene razglasitve neodvisnosti in
b) jamstva SFRJ za hranilne vloge, vložene pred določenimi datumi pri podružnicah Poštne hranilnice v kateri koli republiki SFRJ.«
Priloga C, 7. člen
187. Sporazum je začel veljati 2. junija 2004.
2. Varčevalci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in »Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije«, držav naslednic Jugoslavije, trdijo, da je Slovenija dolžna plačati te depozite, saj se je sedež LB nahajal in se še nahaja v Sloveniji. Manjše in večje terjatve nekaj sto tisoč varčevalcev znašajo več sto milijonov nemških mark, vključno z zelo visokimi akumuliranimi obrestmi.
3. Skupščina meni, da je nepošteno pustiti varčevalce čakati, dokler ne bodo rešena pravna, gospodarska in politična vprašanja med državami naslednicami, ki so jamčile za te depozite.
4. Skupščina pozdravlja dejstvo, da so nekatere skupine varčevalcev prejele vsaj delno povračilo od svojih vlad: tisti, ki so svoje vloge vplačali v poslovalnicah LB v Sloveniji ali »Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji«, in tisti, ki so sprejeli omejeno ponudbo hrvaške Vlade, da prihranke pretvori v hrvaški javni dolg. Skupščina ocenjuje, da bi morala biti podobna rešitev ponujena vsem tistim, katerih vloge so bili izgubljene med propadom bančnega sistema v Jugoslaviji.
5. Skupščina ocenjuje, da ni njena naloga, da bi se opredelila v pravnem sporu med Slovenijo in nekaterimi varčevalci, ki so vložili svoje vloge v poslovalnice Ljubljanske banke v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah, ki ga je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice sprožila skupina varčevalcev iz Hrvaške.
6. Skupščina zato ocenjuje, da je zlasti Sodišče – in ne Skupščina – tisto, ki mora odločiti, ali se bo v zadevah uporabil princip zaščite pred razlastitvijo, ki jo zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah, če bo Sodišče te zahtevke ocenilo kot dopustne.
7. Ne glede na sklep Sodišča, ki je dve posamezni pritožbi hrvaških varčevalcev razglasilo za sprejemljivi, pa Skupščina ocenjuje, da bi problem odškodnine za toliko tisoč posameznikov lahko najbolje rešili po politični poti, med državami naslednicami, ne pa pred že tako prekomerno obremenjenim Sodiščem. Skupščina zato:
(i). poziva države naslednice SFRJ, naj brez nadaljnjega odlašanja naslovijo vprašanje nezavidljivega stanja deviznih varčevalcev v nekdanjih jugoslovanskih bankah, od katerih so mnogi izgubili dostop do svojih skromnih življenjskih prihrankov v propadu bančnega sistema v SFRJ;
(ii). predlaga štirim zadevnim državam, naj pod nadzorom Sveta Evrope ustanovijo skupen sklad za vračilo varčevalcem glavnice njihovih prvotnih deviznih prihrankov, po možnosti z določenim pribitkom zaradi inflacije, da bi pomagali varčevalcem, ki jim je bil več kot deset let onemogočen dostop do njihovih življenjskih prihrankov. Sklad naj bi financirale vse štiri udeležene vlade, načeloma proporcionalno z višino deviznih depozitov na ozemlju vsake o njih. V pogajanjih o dogovoru o natančnem prevzemu bremena med državami naslednicami SFRJ bi morala biti potrebna pozornost namenjena naslednjim dejavnikom, tako da bi se jih lahko pravilno ugotovilo:
(b.) ali je Ljubljanska banka po razpadu SFRJ imela možnost za nadaljevanje bančne dejavnosti v drugih republikah, s čimer bi ji bilo omogočeno to poplačilo dolgove za kredite, ki so bili odobreni njenim strankam;
(c.) dejstvo, da so nekatere države varčevalcem že naklonile povračilo in da so te države prevzele terjatve teh varčevalcev;
(iv.) nalaga Odboru za gospodarske zadeve in razvoj, naj preuči načine za ustanovitev zgoraj omenjenega skupnega sklada.
I. PREDHODNA VPRAŠANJA
Nasledniki gospoda Kovačića in gospe Golubović
II. ZATRJEVANA KRŠITEV 1. ČLENA PROTOKOLA ŠT. 1 SAMA PO SEBI IN V POVEZAVI S 14. ČLENOM KONVENCIJE
201. Pritožniki so se pritožili zaradi kršitve 1. člena Protokola št. 1, češ da jim je slovenska zakonodaja onemogočila izplačilo deviz, ki so jih pred razpadom SFRJ vložili pri »Ljubljanski banki, Glavni podružnici Zagreb«. 1. člen Protokola št. 1 določa:
Ta določba pa nikakor ne omejuje pravice držav, da uveljavijo zakone. za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoženja v skladu s splošnimi interesi ali za zagotovitev plačila davkov, drugih prispevkov ali denarnih kazni.«
1. Uvodna pripomba
(b) da je bila pritožba rešena;
(c) da zaradi kakega drugega razloga, ki ga ugotovi Sodišče, nadaljnje obravnavanje pritožbe ni več upravičeno.
Kljub temu pa Sodišče nadaljuje z obravnavo pritožb, če to zahteva spoštovanje človekovih pravic, opredeljenih v Konvenciji in njenih protokolih...«
III. UPORABA ČETRTEGA ODSTAVKA 43. ČLENA POSLOVNIKA SODIŠČA
270. Četrti odstavek 43. člena Poslovnika Sodišča določa:
2. Pritožnik mora predložiti natančno specifikacijo vseh zahtevkov, skupaj z vsemi zadevnimi dokumenti, ki jih podpirajo, v roku, določenem za predložitev pritožnikovih stališč glede vsebine zadeve, če predsednik Senata ne odloči drugače.
3. Če pritožnik ne ravna v skladu z zahtevami iz prejšnjih odstavkov, lahko Senat zahtevke v celoti ali delno zavrže.
IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE SOGLASNO
1. ugotavlja, da imajo dediči po gospodu Kovačiću in gospe Golubović pravni interes, da nadaljujejo ta postopek namesto njiju; 2. odloča, da se pritožbe izbrišejo s seznama njegovih zadev. Sodba je napisana v angleščini in francoščini ter razglašena na javni obravnavi v zgradbi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu 3. oktobra 2008.
Eric Fribergh Jean-Paul Costa sodni tajnik predsednik senata V skladu z drugim odstavkom 45. člena Konvencije in drugim odstavkom 74. člena Poslovnika Sodišča je tej sodbi priloženo pritrdilno mnenje sodnika Ressa.