DEJSTVA
1. Pritožnik J. T. je slovenski državljan. Predsednik je ugodil pritožnikovi prošnji za nerazkritje njegove identitete javnosti (četrti odstavek 47. člena poslovnika sodišča). Pred sodiščem ga je zastopal S. Vesenjak, odvetnik iz Maribora.
A. Okoliščine zadeve
2. V nadaljevanju so povzete okoliščine zadeve, kakor jih je predložil pritožnik. 3. Pritožnik je 9. junija 2010 storil prometni prekršek. Zato mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Iz pritožnikovih navedb ni jasno, ali mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto zaradi tega posamičnega prekrška ali tudi zaradi drugih prometnih prekrškov, ki jih je storil pred tem. 4. 12. avgusta 2015 je na Upravni enoti Maribor vložil ustno zahtevo za pridobitev podatkov iz uradnih spisov v zvezi z njegovim vozniškim dovoljenjem. Uslužbenec mu je dal izpis, domnevno iz registra vozniških dovoljenj (evidenca o vozniških dovoljenjih), ki vsebuje naslednje podatke: – datum storitve prekrška (glej 3. odstavek zgoraj); – ime sodišča, ki je odločilo o odvzemu vozniškega dovoljenja, in opravilna številka te odločbe; – pravno podlago za izdajo odločbe (22. člen Zakona o prekrških, glej deseti odstavek spodaj); – datum pravnomočnosti odločbe o odvzemu vozniškega dovoljenja (14. september 2010); – podatek, da se odvzem vozniškega dovoljenja nanaša na vse kategorije vozil in da je bil omenjeni prekršek storjen z uporabo vozila B-kategorije; – datum začetka, konca in trajanja odvzema (14. oktober 2010, 14. april 2011, šest mesecev), v katerem omenjena oseba ne more zaprositi za novo vozniško dovoljenje; – status vozniškega dovoljenja (neveljavno). 5. Pritožnik je 18. avgusta 2015 od ministrstva za infrastrukturo, ki je pristojno za register, zahteval izbris vseh podatkov v zvezi z njim, razen neveljavnosti vozniškega dovoljenja. Trdil je, da ima vsakdo pravico do izbrisa iz kazenske in prekrškovne evidence ter da je treba vse podatke o prekršku po treh letih izbrisati ali vsaj ne smejo imeti pravnih posledic. Ministrstvo je 16. septembra 2015 pritožnikovo pritožbo zavrnilo. Opozorilo je, da je bila pravna podlaga za register Zakon o voznikih, ki je v prvem odstavku 64. člena (glej 13. odstavek spodaj) določal, da register med drugim vključuje vpise o sankcijah in prenehanju vozniškega dovoljenja. Slednje je bilo omejeno na podatke, potrebne za ugotavljanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za (ponovno) pridobitev vozniškega dovoljenja: postopek za pridobitev novega vozniškega dovoljenja je bil v skladu z 58. členom Zakona o voznikih (glej 12. odstavek spodaj) povezan z razlogom, zaradi katerega je bilo vozniško dovoljenje odvzeto. Vsak, ki mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto po Zakonu o prekrških, je lahko novo vozniško dovoljenje pridobil po šestih mesecih in po opravljenem dodatnem zdravstvenem pregledu ter udeležbi na dodatnem usposabljanju za varno vožnjo. 6. Pritožnik je 29. oktobra 2015 pri upravnem sodišču vložil tožbo, v kateri je med drugim zatrjeval, da so državni organi s tem, ko so zadržali zadevne podatke in mu preprečili zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja z domačim, kršili njegove pravice iz 8. člena konvencije. Trdil je, da bi morali biti vsi podatki o obsodbah za kazniva dejanja in prekrške po določenem času izbrisani in tako ne bi smeli imeti pravnih učinkov. Upravno sodišče je 12. aprila 2017 tožbo zavrnilo z navedbo, da je bil cilj Zakona o voznikih povečati prometno varnost in zmanjšati število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, kar naj bi med drugim dosegli z obvezno udeležbo v dodatnem usposabljanju za varno vožnjo ali v rehabilitacijskem programu (v primeru vožnje pod vplivom alkohola ali drog) tistih, ki jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. Podatki, shranjeni v registru, so bili pomembni za ugotavljanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in pogojev za njegovo ponovno pridobitev. Trajanje hrambe je bilo jasno določeno z namenom hrambe. Pritožnik bi lahko pridobil novo vozniško dovoljenje ob izpolnjevanju teh pogojev. 7. Pritožnik je 25. maja 2017 vložil revizijo na vrhovno sodišče. S sklicevanjem na 8. člen konvencije je trdil, da je neomejena ali trajna hramba podatkov kršila njegove pravice do zasebnosti in da po določenem času podatki ne bi smeli imeti nobenega učinka. Trdil je tudi, da upravno sodišče ni upoštevalo ustrezne sodne prakse ustavnega sodišča in sodišča. Vrhovno sodišče je 8. novembra 2017 zavrnilo njegovo revizijo in ponovilo, da obstoj pravne podlage za zbiranje podatkov in njihovo hrambo v registru (prvi odstavek 64. člena Zakona o voznikih, naveden v 13.odstavku spodaj) ni bil vprašljiv. Dostop do registra in njegova uporaba sta bila omejena le na posamezne pristojne javne organe in občinske redarje v zvezi z njihovim delom. Register torej ni bil javen in nepooblaščene osebe do njega niso mogle dostopati. Vrhovno sodišče je poudarilo, da dejstva, da je pritožnik vozil pod vplivom alkohola, ni mogoče pridobiti iz registra, saj ne vsebuje podatkov o vrsti prekrška, ki ga je storil pritožnik. V zvezi s tem je vseboval le podatke o kazni in pravni podlagi zanjo (22. člen Zakona o prekrških, glej deseti odstavek spodaj). Navedlo je dejstvo, da je bil dosežen predpisani točkovni prag. Prav s tem se je po mnenju vrhovnega sodišča register razlikoval od vpisnikov prekrškov, ki so vsebovali pravne kvalifikacije storjenih prekrškov. Iz podatka o opravilni številki odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, njenem datumu izdaje in njeni pravnomočnosti iz registra ni razvidno, ali je bil prekršek storjen v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola. Vrhovno sodišče je poudarilo, da odločba, navedena v registru, ni odločba o prekršku. V registru ni bilo sklicevanja na pravnomočne sodbe in odločbe o prekršku, ki so bile podlaga za uporabo kazenskih točk. Vrhovno sodišče je nadalje menilo, da je bil legitimni cilj zbiranja in hrambe podatkov v zvezi s prenehanjem vozniškega dovoljenja povečanje varnosti v cestnem prometu. To je bilo potrebno, saj je uradnim osebam omogočalo preučitev pogojev za pridobitev novega vozniškega dovoljenja in sorazmerno z resnostjo posledic za pritožnikovo zasebnost. Zakon o voznikih ni predvideval trajne hrambe podatkov. Trajanje je bilo omejeno zaradi hrambe v skladu z 21. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (glej 14. odstavek spodaj), to je dokler oseba, ki jo je ukrep zadeval, ni pridobila novega vozniškega dovoljenja. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da ustava in konvencija ne zahtevata, da se podatki iz registra po določenem času izbrišejo, kakor je to veljalo za vpisnike prekrškov po 203., 204. in 205. členu Zakona o prekrških (glej 10.odstavek spodaj). 8. 22. januarja 2018 je pritožnik vložil ustavno pritožbo pri ustavnem sodišču, v kateri je trdil, da so bile s hrambo podatkov v registru kršene njegove pravice do zasebnosti. Vložil je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakonodaje, ki omogoča hrambo zadevnih podatkov. Ustavno sodišče je 9. septembra 2019 zavrnilo sprejetje ustavne pritožbe v obravnavo. 9. Iz pritožnikovih navedb izhaja, da zaradi prenehanja slovenskega vozniškega dovoljenja tudi v Sloveniji ni mogel voziti s tujimi vozniškimi dovoljenji. Vendar je pritožnik kljub temu uporabljal tuje vozniško dovoljenje in je bil zaradi tega sankcioniran s strani policije. Pritožnik prav tako trdi, da bo njegovo veljavno tuje vozniško dovoljenje kmalu poteklo in da bo kmalu ostal brez veljavnega vozniškega dovoljenja, ker ni mogel odpotovati v Združene države Amerike, da bi ga podaljšal.
B. Upoštevana domača zakonodaja
10. Zakon o prekrških (Uradni list, št. 7/03, z nadaljnjimi spremembami), je začel veljati 7. februarja 2003 in se začel uporabljati januarja 2005. V času, ko je bil zadevni prekršek storjen in je odločba sodišča o prenehanju veljavnosti pritožnikovega vozniškega dovoljenja postala pravnomočna, je bilo treba v skladu z ustreznimi določbami prvega in tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških predpisati število kazenskih točk za določene prekrške od ene do osemnajstih točk. Če voznik v treh letih doseže ali preseže skupaj osemnajst kazenskih točk, mu mora sodišče odvzeti vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere mu je bilo dovoljenje izdano. V 203., 204. in 205. členu Zakona o prekrških sta bila določena obveznost vodenja evidence pravnomočnih odločb in sodb o storjenih prekrških ter brisanja podatkov načeloma po treh letih od pravnomočnosti odločb in sodb. 11. Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list št. 83/04) je v določenem času določal, da se več prekrškov, vključno s prekrški zaradi prekoračitve omejitve hitrosti ali vožnje pod vplivom alkohola, kaznuje z vpisom kazenskih točk. Na primer, voznike motornih vozil, ki so na določenih območjih prekoračili dovoljeno hitrost za več kakor 30 km/h, je bilo treba kaznovati z najvišjim številom (osemnajst) kazenskih točk in globo (osmi odstavek 32. člena). 12. Zakon o voznikih (Uradni list, št. 109/10, z nadaljnjimi spremembami), je začel veljati 1. aprila 2011 in se začel uporabljati julija 2011. 26. člen tega zakona je urejal dostop do zbiranja osebnih podatkov in njegov namen. Ustrezne določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 58. člena določajo, da lahko oseba, ki ji je bilo vozniško dovoljenje odvzeto, pridobi novo vozniško dovoljenje po šestih mesecih, če je opravila kontrolni zdravniški pregled, obiskovala program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo in opravila vozniški izpit. Če je bila oseba kaznovana s kazenskimi točkami ali je bil zoper njo izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, se mora namesto programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo udeležiti rehabilitacijskega programa. 13. Prvi odstavek 64. člena Zakona o voznikih je določal, da se v register med drugim vpisujejo naslednji podatki: osebno ime, datum in kraj rojstva, serijska številka vozniškega dovoljenja, veljavnost vozniškega dovoljenja, opombe o kaznih in sankcijah ter navedba, ali je bilo vozniško dovoljenje odvzeto zaradi zdravstvene nezmožnosti. 14. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list, št. 86/04, z nadaljnjimi spremembami) je začel veljati 1. januarja 2005. Prvi odstavek 21. člena je določal, da se osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene njihovega sporočanja.
PRITOŽBA
15. Pritožnik se na podlagi 8. člena konvencije pritožuje, da naj bi domnevno nedoločen čas hrambe njegovih podatkov v registru vozniških dovoljenj in pomanjkanje učinkovitih zaščitnih ukrepov, kakršna je možnost izpodbijanja takega hranjenja, pomenila kršitev te določbe. 16. Po njegovem mnenju podatki v registru kažejo, da je vozil pod vplivom alkohola. Zato je to treba izbrisati in ne sme imeti nobenih pravnih posledic, še posebej ne v nedogled. Zatrjuje, da je treba zadevne podatke izbrisati po treh ali štirih letih, saj se tudi huda kazniva dejanja po določenem času izbrišejo iz evidenc. Pritožnik se tudi pritožuje, da hramba njegovih podatkov ni bila v skladu z zakonom.
PRAVO
I. PRITOŽBA NA PODLAGI 8. ČLENA KONVENCIJE GLEDE HRAMBE PODATKOV
17. Pritožnikova pritožba se nanaša na kršitev 8. člena konvencije, ki se glasi:
2. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi."
II. DRUGE PRITOŽNIKOVE PRITOŽBE
28. Pritožnik se tudi pritožuje, da brez dodatnih omejitev ne more pridobiti novega vozniškega dovoljenja v Sloveniji ali zamenjati tujega vozniškega dovoljenja s slovenskim. Po njegovem mnenju bi moral imeti to možnost po preteku določenega časa in po izbrisu njegovega prekrška iz evidence prekrškov. Sodišče je to pritožbo preučilo in meni, da glede na vse gradivo, ki ga ima na voljo, in kolikor so zadeve, ki so predmet pritožbe, v njegovi pristojnosti, pritožba ne izpolnjuje meril sprejemljivosti, določenih v 34. in 35. členu konvencije, ali ne razkriva kakršne koli domnevne kršitve pravic in svoboščin, zapisanih v konvenciji ali njenih protokolih. 29. Iz tega izhaja, da je ta del pritožbe treba zavrniti v skladu s 4. odstavkom 35. člena konvencije.
Iz teh razlogov sodišče soglasno
{podpis_p_2}
Hasan Bakýrcý Aleš Pejchal namestnik sodnega tajnika predsednik Podatki o posegih v dokument