1. Zadeva seje začela s pritožbo (št. 20159/06) proti Republiki Sloveniji, ki jo je na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu: konvencija) pri Sodišču 3. maja 2006 vložila slovenska državljanka Ana Stojc (v nadaljnjem besedilu: pritožnica). 2. Pritožnico je zastopala J. Jazbinšek - Goričan, odvetnica iz Celja. Slovensko vlado (v nadaljnjem besedilu: vlada) je zastopal njen zastopnik. 3. Pritožnica je na podlagi prvega odstavka 6. člena konvencije trdila, da so postopki pred domačimi sodišči, v katerih je bila stranka v postopku, trajali predolgo. Smiselno se je pritožila tudi, da ni bilo učinkovitega notranjepravnega sredstva v zvezi s predolgim trajanjem postopkov (13. člen konvencije). 4. Predsednik oddelka se je 11. februarja 2009 odločil, da obvesti vlado o pritožbi in zahteva, naj predloži podatke po točki a drugega odstavka 54. člena Poslovnika Sodišča. Po prejemu zahtevanih podatkov se je predsednik 4. oktobra 2010 odločil, da pozove vlado, naj predloži pisna stališča o sprejemljivosti in utemeljenosti pritožbe, če to želi (točka b drugega odstavka 54. člena poslovnika).
DEJSTVA
I. OKOLIŠČINE ZADEVE
1. Pritožnica je bila rojena leta 1930 in živi v Ljubečni. 2. 14. februarja 2000 je pritožnica pri Okrožnem sodišču Ljubljana zoper svojega brata vložila tožbo zaradi povračila stroškov za nego njune matere, ki je bila s skladu s podpisanim dogovorom njuna skupna odgovornost. 3. 8. julija 2000 je sodišče prve stopnje opravilo prvi narok. 4. 3. oktobra 2002 je potekala obravnava in sodišče je izdalo sodbo. Zahteva pritožnice je bila zavrnjena. Pritožnica se je pritožila. 5. 22. januarja 2003 je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sodbo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. 1. 29. maja 2003 je bil narok, razpisan za glavno obravnavo, preklican na prošnjo pritožnice. 2. Med 16. junijem 2003 in 6. oktobrom 2003 sta bila opravljena dva naroka. Na zadnjem naroku je sodišče prve stopnje izdalo sodbo, ki je delno ugodila pritožničini zahtevi. Vložena je bila pritožba. 3. 2. marca 2005 je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sodbo, s katero je delno potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, vprašanje glede zneska obresti pa vrnilo v ponovno odločanje. 4. Za 5. julija 2005 razpisani narok je bil preklican na prošnjo pritožnice, saj je tožena stranka plačala dolžni znesek. 5. 12. julija 2005 je sodišče prve stopnje izdalo sklep o delnem umiku tožbe in plačilu stroškov postopka. Vložena je bila pritožba. 6. 6. oktobra 2005 je Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo. Sklep je bil pritožnici vročen 10. novembra 2005.
II. UPOŠTEVANA DOMAČA ZAKONODAJA
1. Za upoštevano domačo zakonodajo glej sodbo Ribič proti Sloveniji (št. 20965/03, 19. oktober 2010, 19. odstavek).
PRAVO
I. DOMNEVNA KRŠITEV PRVEGA ODSTAVKA 6. ČLENA IN 13. ČLENA KONVENCIJE
1. Pritožnica se je pritožila, da so postopki, v katerih je bila stranka, trajali predolgo. Sklicevala se je na prvi odstavek 6. člena konvencije, ki se glasi:
"Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s to konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti."
A. Sprejemljivost
1. Prvi odstavek 6. člena
27. Sodišče se sklicuje na svoje ugotovitve v zadevi Ribič proti Sloveniji (glej 19. točko zgoraj) in ugotavlja, da vlada ni navedla nobenih prepričljivih utemeljitev, zaradi katerih bi moralo to pritožbo obravnavati drugače kakor omenjeno zadevo. Sodišče torej meni, da je bil pri obravnavani zadevi kršen 13. člen, saj v domači zakonodaji ni bilo pravnega sredstva, s katerim bi lahko pritožnica dosegla odločitev sodišča, ki bi potrdila njeno pravico do obravnave zadeve v razumnem roku, kot je določeno v prvem odstavku 6. člena.
II. UPORABA 41. ČLENA KONVENCIJE
A. Škoda
29. Pritožnica je zahtevala 8.000 EUR za nepremoženjsko škodo. 30. Vladaje zahtevek izpodbijala.
IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE
1. soglasno razglaša, da je pritožba sprejemljiva;
3. razsoja s šestimi glasovi proti enemu, daje bil kršen 13. člen konvencije;
5. soglasno zavrača preostali del zahtevka pritožnice za pravično zadoščenje.
Claudia Westerdiek Dean Spielmann
LOČENO ODKLONILNO MNENJE SODNICE POWER-FORDE
Iz razlogov, ki sem jih tam navedla. in glede na odsotnost podrobne obravnave tega, kar se je dejansko zgodilo na ravni države, ter v skladu z dejstvi, kakor jih je mogoče ugotoviti na podlagi sodbe, se ne morem strinjati z ugotovitvijo. daje bila konvencija kakor koli kršena. Podatki o posegih v dokument