Zapri

edit profil

POSTOPEK

1. Zadeva se je začela s pritožbo (št. 29278/16) proti Republiki Sloveniji, ki jo je na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu: konvencija) pri Sodišču 10. maja 2016 vložil slovenski državljan Andrej Prebil (v nadaljnjem besedilu: pritožnik).
2. Pritožnika je zastopal M. Šušmelj, odvetnik iz Ljubljane. Slovensko vlado (v nadaljnjem besedilu: vlada) je zastopala V. Klemenc, državna odvetnica.
3. Pritožnik se je zlasti pritožil, da mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku proti njemu, kar pomeni kršitev prvega odstavka 6. člena konvencije.
4. Dne 14. januarja 2018 je bila vlada obveščena o pritožbah v zvezi z nezmožnostjo pritožnika, da bi bil udeležen v postopku proti njemu, preostali del pritožbe pa je bil v skladu s tretjim odstavkom 54. člena Poslovnika Sodišča razglašen za nesprejemljivega.

DEJSTVA

I. OKOLIŠČINE ZADEVE

5. Pritožnik je bil rojen leta 1974 in živi v Ljubljani.
6. Pritožnik je bil od 11. novembra 2013 član nadzornega sveta družbe A. s štiriletnim mandatom.
7. Dne 12. marca 2014 je predsednik nadzornega sveta družbe A. odstopil: po tem je nadzorni svet imel le tri člane (od zakonsko predpisanih šestih članov).
8. Okrožno sodišče v Ljubljani je 20. marca 2014 sprejelo sklep o začetku "preventivnega prestrukturiranja" družbe A. (glej 24. odstavek).
9. Dne 13. maja 2014 je potekala seja nadzornega odbora družbe A. Eden od članov, članica T. H., je predlagala razširitev dnevnega reda s točko o razrešitvi predsednice uprave. Prišlo naj bi do fizičnega obračunavanja med člani nadzornega sveta, saj nekateri od njih enemu članu niso dovolili, da bi zapustil prostore, s čimer naj bi ohranili potrebno sklepčnost. Zdi se, da je bil sprejet sklep o razrešitvi predsednice uprave.
10. Dne 15. maja 2014 je bila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložena tožba zaradi ugotovitve ničnosti sklepov nadzornega sveta z dne 13. maja 2014. Družba A. se je strinjala z zahtevo, zato je sodišče izdalo sodbo o razveljavitvi izpodbijanih sklepov.
11. Medtem je 29. maja 2014 družba P., ki je bila imetnik 91,42 % delnic družbe A., na sodišču vložila predlog za odpoklic pritožnika in še druge članice nadzornega sveta T. H. ter za imenovanje dveh novih začasnih članov. Vložen je bil predlog proti pritožniku in T. H., ki sta delovala kot nasprotna udeleženca. Podjetje P. se je med drugim sklicevalo na drugi odstavek 276. člena Zakona o gospodarskih družbah (glej 24. odstavek) in je utemeljilo predlog na domnevno nesprejemljivih osebnih karakteristikah pritožnika in T. H., pri čemer se je zlasti sklicevalo na incident, do katerega je prišlo med sejo nadzornega odbora dne 13. maja 2014 (glej 9. odstavek). Predlagatelj je sodišču predlagal, da o zadevi odloči nemudoma brez vročanja predloga nasprotnim udeležencem v postopku in brez obravnave. Podjetje P. je zlasti zatrjevalo, da je bilo ravnanje pritožnika in T. H. nesprejemljivo in da zato ne bi smela nadaljevati svojega štiriletnega mandata; da so obstajali utemeljeni razlogi za odpoklic njunega članstva; da je treba njuno članstvo takoj končati in ju nadomestiti z začasnima članoma, da se zagotovi zakonito delovanje nadzornega sveta in družbe A.; čeprav je imelo podjetje P. dovolj delnic, da bi od uprave zahtevalo sklic skupščine delničarjev, to ni bilo mogoče zaradi negotovosti o tem, kdo je predsednik družbe; družba A. je bila v postopku rekonstrukcije in v zvezi s tem je bilo treba izpolniti roke; sklic skupščine zato ne bi zagotovil dovolj hitrega odziva na razmere; zato je bilo potrebno posredovanje sodišča.
12. Dne 4. junija 2014 je Okrožno sodišče v Ljubljani ugodilo predlogu družbe P. Ob sklicevanju na trditve družbe P. in spis zadeve v postopku zaradi ugotovitve ničnosti sklepov z dne 13. maja 2014 (glej 10. odstavek) je sodišče ugotovilo, da en član nadzornega sveta ni bil prostovoljno navzoč na seji nadzornega sveta dne 13. maja 2014 (glej 9. odstavek) zaradi ravnanja preostalih dveh članov nadzornega sveta. Zlasti je ugotovilo, da je pritožnik očitno dovoljeval ravnanje T. H., da se je z njim strinjal in da je z njo v celoti sodeloval. Sodišče je pojasnilo, da morajo v skladu z zakonom člani nadzornega sveta delovati vestno in odgovorno, in da je to še posebej pomembno v obravnavani zadevi, kjer je bila družba A. v postopku "preventivnega prestrukturiranja". Ugotovilo je, da je bilo ravnanje dveh članov nadzornega odbora škodljivo za delovanje družbe A. in da zato ne bi smela nadaljevati s svojo funkcijo do konca štiriletnega mandata. Po mnenju sodišča je šlo v obravnavani zadevi za nujen primer, saj je družbi A. grozila nevarnost oz. škoda, prav tako pa nadzorni svet s pritožnikom in T. H. kot članoma ne bi mogel opravljati svoje funkcije do prve redne skupščine družbe A. Sklep je vseboval tudi obvestilo, da je proti njemu dovoljena pritožba v osmih dneh od obvestila o sklepu. Sodišče je navedlo, da je sklep veljaven takoj in da pritožba ne zadrži njegove izvršitve.
13. Dne 5. junija 2014 je novinar prosil pritožnika za pripombe o prej navedenem sklepu. Po pritožnikovih besedah je pritožnik samo nekaj dni kasneje prejel izvod sklepa.
14. Dne 24. 6. 2014 je pritožnik vložil pritožbo, kjer se je med drugim pritožil, da mu nezakonito ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Med drugim se je skliceval na 4. člen Zakona o nepravdnem postopku (glej 25. odstavek). Prav tako je oporekal trditvam družbe P. v zvezi s svojim ravnanjem v času incidenta dne 13. maja 2014 (glej 9. odstavek) in je podal svojo različico dogodkov. Trdil je, da posredovanje sodišča ni bilo potrebno in da ni bilo razlogov za njegov odpoklic. Poudaril je tudi, da je za varstvo njegovega ugleda potrebno, da je vključen v postopek in da lahko predloži dokaze.
15. Dne 3. julija 2014 je družba P. vložila odgovor na pritožbo, v katerem je trdila, da je šlo za nujno zadevo, saj bi lahko prišlo do škode, če bi družba A. šla v stečaj. Po mnenju predlagatelja je bil izpodbijani sklep sodišča po svoji vsebini neke vrste začasna odredba, načelo kontradiktornosti pa se lahko zagotovi z možnostjo vložitve pritožbe.
16. Dne 5. avgusta 2014 je družba P. obvestila sodišče, da je družba A. 4. avgusta 2014 sklicala skupščino in imenovala dva nova člana nadzornega sveta, ki sta nadomestila pritožnika in T. H. Pozvala je sodišče, naj zavrne pritožbo, ker pritožnik za izid pritožbe nima več pravnega interesa.
17. Dne 25. avgusta 2014 je pritožnik vložil odgovor na zgoraj navedeno vlogo. Trdil je, da odpoklica člana nadzornega sveta na skupščini delničarjev ni mogoče enačiti s sodnim prenehanjem njegovega mandata, ker bi za to morali obstajati utemeljeni razlogi, ki pa v njegovem primeru niso bili ugotovljeni.
18. Dne 3. novembra 2014 je pritožnik predložil primere domače sodne prakse z namenom dokazati, da domača zakonodaja zahteva, da mora imeti možnost udeležbe v postopku.
19. Dne 21. januarja 2015 je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožnikovo pritožbo, pri čemer je ugotovilo, da ni mogel imeti pravnega interesa za izid postopka, ker je medtem družba A. na svoji skupščini imenovala nove člane, ki so nadomestili njega in T. H. Ugotovilo je, da imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta, katerih naloga je zastopanje interesov delničarjev, sodi v diskrecijsko pravico skupščine. Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta kadarkoli v času njihovega mandata, ne da bi morala za to podati kakršen koli razlog. Zato po mnenju sodišča pritožnik tudi v primeru, če bi uspel v pritožbenem postopku, ne bi mogel doseči vzpostavitve svojega prejšnjega položaja.
20. Pritožnik je vložil ustavno pritožbo. Ob sklicevanju (med drugim) na 6. in 13. člen konvencije se je pritožil, da mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Trdil je, da bi sodišče, če bi imel možnost, da odgovori na trditve družbe P., prišlo do drugačnega zaključka.
21. Dne 10. novembra 2015 je ustavno sodišče odločilo, da pritožnikove ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo na podlagi drugega odstavka 55. b člena Zakona o ustavnem sodišču (glej 27. odstavek). Sklep je bil pritožniku vročen 13. novembra 2015.
22. Eden od večjih slovenskih finančnih časopisov, Finance, je poročal o odpoklicu pritožnika kot člana v nadzornem svetu družbe A. in o problemih, na katerih je odpoklic temeljil.

II. UPOŠTEVANA DOMAČA ZAKONODAJA

23. 21. člen slovenske ustave (Uradni list št. 33/91) določa:

"Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni.

Prepovedano je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav."

"Sodišče v nepravdnem postopku odloča o:

...

– imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja ali nadzora (256. člen in drugi odstavek 276. člena) ..."

"Če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcija sodno imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto njega imenovan nov član v skladu s statutom. Sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora ima pravico do plačila za delo in poravnave stroškov ..."

"(1) Pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, se določijo v pogodbi, ki jo sklene z družbo.

(2) Pogodbo mora odobriti nadzorni svet ali upravni odbor, sicer mora član organa vodenja ali nadzora vrniti koristi iz pogodbe."

"(1) Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe ..."

"(1) Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina ..."

"(1) Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ...., pred potekom mandatne dobe. Za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov. Statut lahko določi višjo večino in druge zahteve ..."

"(1) Uprava mora dati sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta.

(2) Sodišče odpokliče člana nadzornega sveta na predlog nadzornega sveta ali delničarjev, katerih delnice predstavljajo najmanj 10% osnovnega kapitala, če gre za utemeljene razloge."

"(2) Ustavna pritožba se sprejme v obravnavo: če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve."

I. ZATRJEVANA KRŠITEV PRVEGA ODSTAVKA 6. ČLENA KONVENCIJE

28. Pritožnik se je pritožil po 6. členu konvencije, da mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku, v katerem je bil odpoklican kot član nadzornega odbora družbe A. Pritožnik se je pritožil tudi po 13. členu konvencije, da Višje sodišče v Ljubljani ni vsebinsko obravnavalo njegove pritožbe. Ob upoštevanju, da je vloga 6. člena v odnosu do 13. člena vloga lex specialis, pri čemer so zahteve 13. člena povzete v strožjih zahtevah 6. člena (glej Baka proti Madžarski [VS], št. pritožbe 20261/12, 181. odstavek, ESČP 2016), bo Sodišče preučilo pritožnikove pritožbe samo na podlagi prvega odstavka 6. člena konvencije (glej sodbo Grško-katoliška župnija Lupeni in drugi proti Romuniji [VS], št. pritožbe 76943/11, 65. odstavek, 29. november 2016), katerega ustrezni deli se glasijo:

"Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ... pravično ... odloča ... sodišče …"

A. Sprejemljivost




1. Trditve strank

2. Presoja Sodišča

B. Utemeljenost




1. Navedbe strank

2. Presoja Sodišča

II. UPORABA 41. ČLENA KONVENCIJE

47. 41. člen konvencije določa:

"Če Sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve Konvencije ali njenih protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoščenje, Sodišče oškodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoščenje."

A. Škoda

B. Stroški in izdatki

C. Zamudne obresti

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE SOGLASNO

1. razglaša, da je pritožba sprejemljiva;

2. razsoja, da je bil kršen prvi odstavek 6. člena konvencije;

3. razsoja,

a) da mora tožena država pritožniku v treh mesecih od dne, ko sodba postane dokončna v skladu z drugim odstavkom 44. člena konvencije, plačati te zneske:
i) 8.000 EUR (osem tisoč evrov), in morebitni davek, za nepremoženjsko škodo;
ii) 2.560 EUR (dva tisoč petsto šestdeset evrov) za stroške in izdatke ter morebitni davek, obračunan pritožniku;
b) da se za navedena zneska od dneva poteka treh mesecev do plačila obračunajo linearne obresti po stopnji, ki je enaka stopnji mejne posojilne obrestne mere Evropske centralne banke, za vse zamujeno obdobje z dodanimi tremi odstotnimi točkami;

Sestavljeno v angleškem jeziku in 19. marca 2019 poslano v skladu z drugim in tretjim odstavkom 77. člena Poslovnika Sodišča.

Marialena Tsirli Jon Fridrik Kjřlbro
sodna tajnica predsednik

Podatki o posegih v dokument