Grenko: 29891/02

Zapri

edit profil

Evidenca Zadev
Grenko

Grenko: 29891/02

Razvrstitev po kršitvah

KONVENCIJA - 6/1

Podatki zadeve

Zaporedna številka : 43
Vlagatelj: Grenko
Oznaka vloge : 29891/02

Odločbe/Sodbe:
Sodba

Vrsta odločitev:
Kršitev

Ključne besede:
Konvencija-13...Pravica do učinkovitega pravnega sredstva, Konvencija-6...Pravica do poštenega sojenja

Nahajališče: Strasbourg

Vrste odločitve

Datum odločitve: 07/13/2006
Rezervna klasifikacija:Sodba

Zgodovina sprememb zadeve

Opombe - vsebina

SODBA MIHAEL GRENKO ZOPER REPUBLIKO SLOVENIJO

SVET EVROPE

EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

TRETJA SEKCIJA

(Pritožba št. 29891/02)

SODBA

STRASBOURG

13. julij 2006

Ta sodba bo postala dokončna pod pogoji iz drugega odstavka 44. člena Konvencije. Mogoče je, da bo na njej opravljena uredniÜka redakcija.
V zadevi Grenko proti Republiki Sloveniji
je Evropsko sodišče za človekove pravice (tretja sekcija) v senatu, ki so ga sestavljali:
gospod J. Hedigan, Predsednik senata
gospod B.M. Zupančič,
gospod L. Caflisch,
gospod V. Zagrebelsky,
gospod E. Myjer,
gospod David Thór Björgvinsson,
gospa I. Ziemele, sodniki,
in gospod V. Berger, sodni tajnik,
po posvetovanju za zaprtimi vrati 22. junija 2006
izreklo naslednjo sodbo, ki je bila sprejeta istega dne:

POSTOPEK

1. Zadeva je bila sprožena s pritožbo (št. 29891/02) proti Republiki Sloveniji, ki jo je pri Sodišču na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboÜčin (v nadaljevanju: Konvencija) 26. julija 2002 vlo×il slovenski dr×avljan gospod Mihael Grenko (v nadaljevanju: prito×nik).
2. Prito×nika so zastopali odvetniki iz odvetniÜke pisarne VerstovÜek. Slovensko vlado (v nadaljevanju: Vlada) je zastopal njen zastopnik gospod L. Bembič, generalni dr×avni pravobranilec.
3. Prito×nik je na podlagi prvega odstavka 6. člena Konvencije zatrjeval, da je bilo trajanje postopka pred domačimi sodiÜči, v katerih je bil udele×en kot stranka, predolgo. Navajal je tudi pomanjkanje učinkovitega domačega pravnega sredstva v zvezi s predolgim trajanjem sodnega postopka (13. člen Konvencije).
4. Dne 7. septembra 2004 je SodiÜče odločilo, da o prito×bi glede dolgega trajanja postopka in glede pomanjkanja učinkovitih pravnih sredstev v zvezi s tem obvesti Vlado. V skladu s tretjim odstavkom 29. člena Konvencije je odločilo, da hkrati odloči o dopustnosti prito×be in o utemeljenosti zadeve.

DEJSTVA

5. Pritožnik je bil rojen leta 1979 in živi v Braslovčah.
6. Dejstva o zadevi, kot sta jih predstavili stranki, je mogoče povzeti, kot sledi.
7.

Pritožnik se je 22. julija 1996 poÜkodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročila tretja oseba. Povzročitelj je imel sklenjeno zavarovanje pri zavarovalnici T (V nadaljevanju: T).
8. Dne 19. aprila 1999 je prito×nik vlo×il odÜkodninsko to×bo pri Okro×nem sodiÜču v Celju in zahteval odÜkodnino v viÜini 25.256.340 SIT (tolarjev). Zahteval je tudi oprostitev plačila sodne takse.
9. Dne 31. avgusta 1999, 3. januarja in 14. novembra 2000, ter 19. januarja 2001 je prito×nik vlo×il spise, predlagal nove dokaze in ali proÜnje za določitev naroka za obravnavo.
10. Dne 5. februarja 2001 je sodiÜče opravilo obravnavo, predlog prito×nika za določitev izvedenca za prometno varnost pa je bil odobren.
11. Dne 21. marca, 21. maja in 18. septembra 2001 je prito×nik vlo×il proÜnje za določitev naroka za obravnavo.
12. Dne 9. maja 2002 je prito×nik vlo×il to×beni spis in predlagal nove dokaze.
13. Dne 6. junija 2002 je sodiÜče prosilo, da Okrajno sodiÜče v Äalcu pregleda sodni spis iz kazenskega postopka. Dne 28. junija 2002 je slednje odgovorilo, da je kazenski postopek Üe vedno v teku na ViÜjem sodiÜču. Dne 2. junija 2002 je okro×no sodiÜče v Celju ponovilo svojo proÜnjo in je 11. septembra 2002 prejelo sodni spis iz kazenske zadeve.
14. Dne 14. septembra 2002 je prito×nik vlo×il to×beni spis.
15. Dne 18. oktobra 2002 je prito×nik vlo×il proÜnjo za določitev naroka za obravnavo.
16. Dne 10. januarja 2003 je sodiÜče opravilo obravnavo. SodiÜče je odobrilo proÜnjo prito×nika za določitev dveh izvedencev, ki jo je vlo×il 23. januarja 2003. Dne 2. februarja 2004 je sodiÜče od obeh izvedencev pridobilo izvedensko mnenje.
17. Dne 18. februarja 2004 je prito×nik vlo×il pripravljalne spise.
18. Dne 16. marca 2004, potem ko je bil eden izmed izvedencev odpuÜčen, je sodiÜče določilo novega izvedenca.
19. Dne 23. marca 2004 je prito×nik vlo×il to×beni spis, 17. maja 2004 pa je vlo×il proÜnjo za določitev naroka za obravnavo.
20. Dne 9. junija 2004 je prito×nik zviÜal svoj zahtevek.
21. Dne 22. junija in 21. septembra 2004 je sodiÜče opravilo obravnavi.
22. Dne 8. oktobra 2004 je sodiÜče sprejelo pisno sodbo, ki je deloma ugodila zahtevku prito×nika. Sodba je bila prito×niku vročena 23. novembra 2004.
23. Dne 3. decembra 2004 je prito×nik vlo×il prito×bo in zahteval, da okro×no sodiÜče popravi sodbo.
24. Postopek Üe ni zaključen.

PRAVO

I. ZATRJEVANA KRŠITEV PRVEGA ODSTAVKA 6. in 13. ČLENA KONVENCIJE

25. Pritožnik se je pritožil zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Skliceval se je na prvi odstavek 6. člena Konvencije, ki določa:
»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ... v razumnem roku odloča ... sodiÜče.½
26. Vsebinsko je pritožnik nadalje navajal, da pravna sredstva, ki so v Sloveniji na voljo za pospešitev nerazumno dolgih sodnih postopkov, niso učinkovita. 13. člen Konvencije določa da:
»Vsakdo, čigar pravice in svoboÜčine, zajamčene s to Konvencijo, so krÜene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je krÜitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dol×nosti.½

A. Dopustnost

27. Vlada se je sklicevala na to, da niso bila izčrpana domača pravna sredstva.
28. Prito×nik je izpodbijal to navedbo in trdil, da pravna sredstva, ki so bila na voljo, niso bila učinkovita.
29. SodiÜče ugotavlja, da je obravnavana pritožba podobna zadevam Belinger in Lukenda (Belinger v. Slovenija (odl.), št. 42320/98, 2. oktober 2001, in Lukenda v. Slovenija, št. 23032/02, 6. oktober 2005). V omenjenih zadevah je Sodišče zavrnilo ugovor Vlade o neizčrpanju domačih pravnih sredstev, saj je ugotovilo, da pravna sredstva, ki jih je prito×nik imel na voljo, niso bila učinkovita. Sodišče opozarja na ugotovitve v zadevi Lukenda, da predstavlja kršitev pravice do sojenja v razumnem roku sistemski problem, ki izhaja iz neustrezne zakonodaje in neučinkovitega delovanja sodnega sistema.
30. Kar se tiče obravnavane zadeve, SodiÜče ugotavlja, da Vlada ni predlo×ila nobenih prepričljivih dokazov, zaradi katerih bi moralo SodiÜče to zadevo obravnavati drugače od uveljavljene sodne prakse.
31. SodiÜče nadalje ugotavlja, da prito×ba ni očitno neutemeljena v smislu tretjega odstavka 35. člena Konvencije. Prav tako ni nedopustna iz katerih koli drugih razlogov. Zato je prito×bo razglasilo za dopustno.

B. Utemeljenost

1. Prvi odstavek 6. člena
32. Obdobje, ki ga je potrebno se je začelo 19. aprila 1999, na dan, ko je prito×nik vlo×il to×bo pri Okro×nem sodiÜču v Celju, in se Üe ni končalo. Upoštevano obdobje je torej trajalo sedem let in en mesec na dveh stopnjah sojenja.
33. SodiÜče ponovno poudarja, da je treba razumnost trajanja postopka ocenjevati glede na okoliÜčine zadeve in ob upoÜtevanju naslednjih meril: zapletenosti zadeve, ravnanja prito×nika in vpletenih oblasti ter presoje, kolikÜen je bil pomen sporne zadeve za prito×nika (gl. med drugim Frydlender v. Francija [GC], št. 30979/96, odstavek 43, ESČP 2000-VII).
34. Po proučitvi vsega predlo×enega gradiva in ob upoÜtevanju veljavne sodne prakse je SodiÜče priÜlo do zaključka, da je bilo trajanje postopka v obravnavani zadevi, še posebej kar se tiče trajanja postopkov na prvi stopnji, predolgo in ni izpolnilo zahteve po pravici do sojenja v razumnem roku.
Prišlo je torej do kršitve prvega odstavka 6. člena.
2. 13. Člen
35. Sodišče ponovno poudarja, da 13. člen Konvencije zahteva, da se zagotovi učinkovito pravno sredstvo pred domačimi oblastmi za zatrjevano krÜitev zahteve po sojenju v razumnem roku iz prvega odstavka 6. člena (gl. Kudła v. Poljska [GC], št. 30210/96, odstavek 156, ESČP 2000-XI). SodiÜče ugotavlja, da je navedbe in trditve Vlade zavrnilo ×e v prejÜnjih zadevah (gl. Lukenda, naveden zgoraj) in ne vidi razloga, da bi v obravnavani zadevi prišlo do drugačnega zaključka.
36. Zato SodiÜče meni, da je v obravnavani zadevi priÜlo do krÜitve 13. člena zaradi pomanjkanja pravnega sredstva v domačem pravu, s katerim bi prito×nik mogel pridobiti odločbo, na podlagi katere bi lahko uveljavljal svojo pravico do sojenja v razumnem roku, kot to določa prvi odstavek 6. člena.

II. UPORABA 41. ČLENA KONVENCIJE

37. 41. člen Konvencije določa, da:
»Če SodiÜče ugotovi, da je priÜlo do krÜitve Konvencije ali njenih protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoÜčenje, SodiÜče oÜkodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoÜčenje.½

A. Škoda

38. Pritožnik je zahteval 15.000 EUR (eurov) za nepremoženjsko škodo.
39. Vlada je zahtevku oporekala.
40. Sodišče ocenjuje, da je prito×nik gotovo utrpel nepremo×enjsko Ükodo. Po prostem preudarku mu po tej postavki SodiÜče prisoja odÜkodnino v viÜini 4.800 EUR (eurov).

B. Stroški

41. Pritožnik je zahteval tudi približno 1.064 EUR (eurov) za stroške postopka pred Sodiščem.
42. Vlada je zahtevku oporekala po viÜini.
43. V skladu s sodno prakso SodiÜča je prito×nik upravičen do povrnitve stroÜkov le, če doka×e, da so dejansko nastali, da so bili potrebni in da so razumno visoki. SodiÜče ugotavlja, da so prito×nikovi odvetniki, ki so zastopali tudi prito×nika v zadevi Lukenda (navedeni zgoraj), vlo×ili pribli×no 400 prito×b, ki so, razen dejstev, praktično enake kot obravnavana. Zato SodiÜče v obravnavani zadevi ob upoÜtevanju podatkov, s katerimi razpolaga, in na podlagi prej navedenih meril ocenjuje, da je prito×niku razumno prisoditi znesek 1.000 EUR (eurov) za stroÜke postopka pred SodiÜčem.

C. Zamudne obresti

44. Sodišče ocenjuje, da je primerno, da se zamudne obresti obračunajo po mejni posojilni obrestni meri Evropske centralne banke, kateri se dodajo tri odstotne točke.

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE SOGLASNO

1. razglaša, da je pritožba dopustna;
2. razsoja, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Konvencije;
3.
razsoja, da je prišlo do kršitve 13. člena Konvencije;
4. razsoja,
(a) da mora tožena država v treh mesecih od dne, ko postane sodba pravnomočna v skladu z drugim odstavkom 44. člena Konvencije, plačati prito×niku 4.800 EUR (Ütiri tisoč osem sto eurov) za nepremo×enjsko Ükodo in 1.000 EUR (tisoč eurov) za stroÜke postopka, zviÜano za morebitni davek;
(b) da se po izteku omenjenih treh mesecev in do plačila, na navedene zneske obračunajo linearne obresti po stopnji, ki je enaka mejni posojilni obrestni meri Evropske centralne banke, kateri se priÜtejejo tri odstotne točke;
5. zavrne v preostalem delu pritožnikov zahtevek po pravičnem zadoÜčenju.

Spisano v angleščini in notificirano v pisni obliki 13. julija 2006 v skladu z drugim in tretjim odstavkom 77. člena Poslovnika SodiÜča.

Vincent Berger

John Hedigan
Sodni tajnik

Predsednik senata

Podatki o posegih v dokument