Zapri

edit profil

POSTOPEK

1. Zadeva je bila sprožena s pritožbo (št. 26342/04) proti Republiki Sloveniji, ki jo je pri Sodišču na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: Konvencija) 15. julija 2004 vložila slovenska državljanka gospa Barbara Atelšek (v nadaljevanju: pritožnica).
2. Pritožnico je zastopala Odvetniška pisarna Verstovšek. Slovensko vlado (v nadaljevanju: Vlada) je zastopal njen zastopnik gospod L. Bembič, generalni državni pravobranilec.
3. Pritožnica je na podlagi prvega odstavka 6. člena Konvencije zatrjeval, da je bilo trajanje postopka pred domačim sodiščem, v katerem je bil udeležen kot stranka, predolgo. Navajal je tudi pomanjkanje učinkovitega domačega pravnega sredstva v zvezi s predolgim trajanjem sodnega postopka (13. člen Konvencije).
4. 7. septembra 2004 je Sodišče odločilo, da o pritožbi glede dolgega trajanja postopka in glede pomanjkanja učinkovitih pravnih sredstev v zvezi s tem obvesti Vlado. V skladu s tretjim odstavkom 29. člena Konvencije je odločilo, da hkrati odloči o dopustnosti pritožbe in o utemeljenosti zadeve.

DEJSTVA

5. Pritožnica je bila rojena leta 1943 in živi v Topolščici.
6. Dne 27. junija 1994 se je pritožnica poškodovala v prometni nesreči. Odgovornost za škodo je imela zavarovano pri zavarovalnici ZT.
7. Dne 22. decembra 1995 je pritožnica vložila tožbo proti ZT pri Okrožnem sodišču v Celju in zahtevala odškodnino v znesku 11.003.980 tolarjev (približno 46.000 eurov) za škodo, nastalo v prometni nesreči.
Med 11. januarjem 1996 in 1. decembrom 1998 je pritožnica vložila pet pripravljalnih vlog in/ali predlagala dokaze.
Med 22. aprilom 1996 in 7. majem 1999 je šestkrat zahtevala, naj sodišče določi narok za obravnavo.
Noben od štirih narokov za obravnavo med 19. novembrom 1997 in 17. septembrom 1999 ni bil preložen na pritožničin predlog.
Med postopkom je sodišče določilo sodnega izvedenca medicinske stroke.
Na zadnjem naroku je sodišče odločilo, da bo sodbo izdalo pisno. Sodba, ki je delno ugodila pritožničinemu zahtevku, je bila pritožnici vročena 21. decembra 1999.
8. 31. decembra 1999 se je pritožnica pritožila na Višje sodišče v Celju. Pritožila se je tudi ZT.
Dne 19. oktobra 2000 je sodišče ugodilo pritožničini pritožbi in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodba je bila pritožnici vročena 15. januarja 2001.
9. Dne 14. marca 2001 je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo in odločilo, da bo sodbo izdalo pisno.
Sodba, s katero je bilo delno ugodeno pritožničinemu zahtevku, je bila pritožnici vročena 30. maja 2001.
Dne 8. junija 2001 je sodišče popravilo očitne pisne in računske pomote v sodbi. Popravni sklep je bil pritožnici vročen 12. junija 2001.
10. Dne 8. junija 2001 se je pritožnica pritožila na Višje sodišče v Celju. Pritožila se je tudi ZT.
Dne 3. oktobra 2002 je sodišče ugodilo pritožničini pritožbi in zvišalo znesek dosojene odškodnine.
Sodba je bila pritožnici vročena 25. novembra 2002.
11. Dne 10. decembra 2002 je pritožnica vložila revizijo pri Vrhovnem sodišču in predlagala, naj drugostopno sodišče popravi svojo sodbo.
Dne 5. junija 2003 je drugostopno sodišče na predlog pritožnice popravilo svojo sodbo.
Dne 27. januarja 2005 je Vrhovno sodišče ugodilo pritožničini reviziji in delno zvišalo znesek dosojene odškodnine.
Sodba je bila pritožnici vročena 14. marca 2005.

PRAVO

I. ZATRJEVANA KRŠITEV PRVEGA ODSTAVKA 6. ČLENA IN 13. ČLENA KONVENCIJE

12. Pritožnica se je pritožila zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Sklicevala se je na prvi odstavek 6. člena Konvencije, ki določa:

»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ... v razumnem roku odloča ... sodišče.«

»Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s to Konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti.«

A. Dopustnost

B. Utemeljenost zadeve




1. Prvi odstavek 6. člena

2. 13. člen

II. UPORABA 41. ČLENA KONVENCIJE

24. 41. člen Konvencije določa:

»Če Sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve Konvencije ali njenih protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoščenje, Sodišče oškodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoščenje.«

A. Škoda

B. Stroški

C. Zamudne obresti

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE SOGLASNO

1. razglaša, da je pritožba dopustna;

2. razsoja, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Konvencije;

3. razsoja, da je prišlo do kršitve 13. člena Konvencije;

4. razsoja

a) da mora tožena država pritožnici v treh mesecih od dne, ko postane po drugem odstavku 44. člena Konvencije sodba dokončna, plačati 2.000 EUR (dva tisoč eurov) za nepremoženjsko škodo in 1.000 EUR (tisoč eurov) za stroške postopka, zvišano za morebitni davek;
b) da se po izteku navedenih treh mesecev do plačila obračunajo na navedene zneske linearne obresti po stopnji, ki je enaka stopnji posojilne obrestne mere Evropske centralne banke, zvišani za tri odstotne točke;

Sodba je napisana v angleščini in pisno notificirana 1. junija 2006 v skladu z drugim in tretjim odstavkom 77. člena Poslovnika Sodišča.

Vincent Berger John Hedigan
sodni tajnik predsednik senata





Podatki o posegih v dokument