je Evropsko sodišče za človekove pravice (tretja sekcija) v senatu, ki so ga sestavljali:
gospod J. Hedigan, Predsednik senata
gospod B.M. Zupančič,
gospod L. Caflisch,
gospa M. Tsatsa-Nikolovska,
gospod E. Myjer,
gospod David Thór Björgvinsson,
gospa I. Ziemele, sodniki,
in gospod V. Berger, sodni tajnik, po posvetovanju za zaprtimi vrati 9. marca 2006 izreklo naslednjo sodbo, ki je bila sprejeta istega dne: POSTOPEK 1. Zadeva je bila sprožena s pritožbo (št. 75745/01) proti Republiki Sloveniji, ki jo je pri Sodišču na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: Konvencija) 23. julija 2001 vložila slovenska državljanka gospa Zofija Mamič (v nadaljevanju: pritožnica). 2. Pritožnico so zastopali odvetniki iz odvetniške pisarne Verstovšek. Slovensko vlado (v nadaljevanju: Vlada) je zastopal njen zastopnik gospod L. Bembič, generalni državni pravobranilec. 3. Pritožnica je na podlagi prvega odstavka 6. člena Konvencije zatrjevala, da je bilo trajanje postopka pred domačimi sodišči, v katerih je bila udeležena kot stranka, predolgo. Pritožnica je navajala tudi pomanjkanje učinkovitega domačega pravnega sredstva v zvezi s predolgim trajanjem sodnega postopka (13. člen Konvencije). 4. Dne 16. septembra 2003 je Sodišče odločilo, da o pritožbi glede dolgega trajanja postopka in glede pomanjkanja učinkovitih pravnih sredstev v zvezi s tem obvesti Vlado. V skladu s tretjim odstavkom 29. člena Konvencije je odločilo, da hkrati odloči o dopustnosti pritožbe in o utemeljenosti zadeve. DEJSTVA 5. Pritožnica je bila rojena leta 1956 in živi v Ravnah na Koroškem. 6. Pritožnica se je 10. maja 1995 hudo poškodovala v prometni nesreči. Pritožnica je pred tem imela sklenjeno zavarovanje pri zavarovalnici ZT. 7. Dne 14. maja 1997 je pritožnica proti ZT vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu in zahtevala odškodnino v višini 12.517.100 SIT (približno 52.000 EUR) za utrpele poškodbe.
Med 18. majem 1999 in 2. julijem 2004 je pritožnica vložila šestnajst pripravljalnih spisov in/ali predlogov dokazov.
Med 16. februarjem 1998 in 18. septembrom 2002 je vložila šest prošenj za določitev naroka za obravnavo.
Od sedmih narokov za obravnavo med 18. majem 1999 in 13. aprilom 2005 ni bil noben odložen na željo pritožnice.
Med postopkom je sodišče določilo štiri izvedence medicinske stroke. Sodišče je od enega izmed določenih izvedencev zahtevalo tudi dodatno izvedensko mnenje.
Sodba, ki je delno ugodila zahtevku pritožnice je bila pritožnici vročena 7. julija 2005.
8. Dne 11. julija 2005 se je pritožnica pritožila na Višje sodišče v Mariboru.
Postopek še ni zaključen.
PRAVO
I. ZATRJEVANA KRŠITEV PRVEGA ODSTAVKA 6. in 13. ČLENA KONVENCIJE
9. Pritožnica se je pritožila zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Sklicevala se je na prvi odstavek 6. člena Konvencije, ki določa:
Prišlo je torej do kršitve prvega odstavka 6. člena.
Spisano v angleščini in notificirano v pisni obliki 30. marca 2006 v skladu z drugim in tretjim odstavkom 77. člena Poslovnika Sodišča.
Vincent Berger John Hedigan
sodni tajnik predsednik senata
Podatki o posegih v dokument