Zapri

edit profil

Ga. M. TSATSA-NIKOLOVSKA,

G. E.MYJER,

G. DAVID THOR BJQRGVINSSON,
Ga. I. ZIEMELE, sodniki,
in G. V.BERGER, kot zapisnikar Sekcije

na zasedanju za zaprtimi vrati dne 9. marca 2006 ,
izreklo naslednjo sodbo, ki je bila sprejeta tistega dne:

POSTOPEK

1. Primer izvira iz pritožbe (št. 75618/01) zoper Republiko Slovenijo, ki jo je slovenski državljan, g. Marjan Novak (»pritožnik«), vložil na Sodišču, v skladu s členom 34 Konvencije za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin (»Konvencija«), dne 4. avgusta 2000.
2. Pritožnika je zastopala odvetniška pisarna Verstovšek. Slovensko vlado (»Vlada«) je zastopal njen agent, g. L. Bembič, generalni državni pravobranilec.
3. Pritožnik zatrjuje v skladu s členom 6 § 1 Konvencije, daje bila dolžina sojenja pred domačim sodiščem, v katerem je bil stranka, prekomerna. Po vsebini seje prav tako pritožil tudi zaradi pomanjkanja učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s prekomerno dolžino postopka (Člen 13 Konvencije).
4. Dne 8. septembra 2003 je Sodišče sklenilo, da bo Vladi posredovalo pritožbo glede dolžine postopka in pomanjkanja učinkovitega pravnega sredstva s tem v zvezi. V skladu s členom 29 § 3 Konvencije je hkrati sklenilo, daje pritožba sprejemljiva in utemeljena.

DEJSTVA

1. Pritožnik je bil rojen leta 1961 in živi v Žalcu.
2. Dne 23. novembra 1993 se je pritožnik poškodoval v nesreči pri delu. Pritožnikov delodajalec je sklenil zavarovanje pri zavarovalni družbi ZT.

Dne 31. januarja 1996 je pritožnik zahteval določitev datuma za obravnavo. Dne 15. januarja 1997 in 16. aprila 1998 je vložil pripravljalni spis.
Dne 6. februarja 1997 in 21. aprila 1998 je sodišče opravilo obravnave.
Med postopkom je sodišče imenovalo izvedenca medicinske stroke.

Sodba je bila pritožniku vročena 26. avgusta 1999.

Dne 31. maja 2000 je sodišče zavrnilo pritožnikovo pritožbo in odobrilo pritožbo ZT. Sodba je bila pritožniku vročena 17. julija 2000.

Sodba je bila pritožniku vročena 28. decembra 2004.

1. Dne 16. februarja 2005 je pritožnik vložil pripravljalne spise. Primer je še v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

I. ZATRJEVANA KRŠITEV ČLENOV 6 § 11N 13 KONVENCIJE

1. Pritožnik se je pritožil zaradi predolgega postopka. Člen. 6 § 1 Konvencije se glasi: »Pri uveljavljanju državljanskih pravic in dolžnosti , je vsakdo upravičen do .... sojenja na sodišču v razumem roku....«

« Komurkoli so bile kršene pravice in svoboščine, kot opredeljene v Konvenciji,
je zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo pred državnimi organi, ne glede na to ali je
kršitev zagrešila oseba, ki je delovala po uradni dolžnosti.«

1. Vlada je navedla, da notranja pravna sredstva niso bila izčrpana.

B) Vsebina

1. Člen6 §J

Zaradi tega je prišlo do kršitve člena 6 § 1.

2. Člen 13

26. Člen 41 Konvencije navaja:

A. Odškodnina

27. Pritožnik je zahteval 10.000 evrov (EUR) za povrnitev nepremoženjske škode.
28. VIada je takšni odškodnini ugovarjala.

B. Stroški in izdatki

30. Pritožnik je poleg tega zahteval okoli 1.160 EUR za stroške in izdatke, ki so nastali pred Sodiščem.

31. Vlada je zatrdila, da je bil zahtevek previsok.

C. Zamudne obresti

33. Sodišče meni, daje ustrezno, če zamudne obresti temeljijo na najnižji posojilni stopnji Evropske Centralne Banke, ki se ji dodajo tri odstotne točke.

SODIŠČE NA PODLAGI NAVEDENIH RAZLOGOV

3. odloča s 6 glasovi proti enemu, da je prišlo do kršitve člena 13 Konvencije;

4. odloča s 6 glasovi proti enemu,
a. da mora obtožena država, v roku treh mesecev od dneva, ko postane sodba pravnomočna v skladu s členom 44 § 2 Konvencije, plačati pritožniku. 2.400 EUR (dva tisoč štiristo evrov) za nepremoženjsko odškodnino in 1.000 EUR (tisoč evrov) v zvezi s stroški in izdatki, skupaj z vsemi morebitnimi pripadajočimi dajatvami;
b. da se bodo na navedene zneske od dneva, ko poteče rok navedenih treh mesecev do poravnave, plačevale enostavne obresti po najnižji posojilni stopnji Evropske Centralne Banke za vse zamudno obdobje, z dodanimi tremi odstotnimi točkami;

5. soglasno zavrača ostale pritožnikove zahteve za pravično zadoščenje.

Napisano v angleškem jeziku ter posredovano v pisni obliki dne 30. marca 2006, v skladu s členom 77 §§ 2 in 3 Pravil Sodišča.

Vincent BERGER John HEDIGA N

Zapisnikar Predsednik

V skladu s členom 45 § 2 Konvencije in členom 74 § 2 Pravil Sodišča je tej sodbi priloženo ločeno mnenje g. Myerja.

J.H. V.B.

Od začetka veljavnosti Konvencije je morda izraz »kdor dobro sodi, sodi počasi« v nasprotju z določbami o razumnem času iz člena 6.
Dejansko pregovor pravi »Pravica je najslajša, ko je najbolj sveža.«, vendar pa v vsakodnevni praksi traja precej časa, predenje v civilnih postopkih izrečena zadnja sodnikova beseda. To se lahko zgodi v primeru, ko je primer še posebej zapleten ali pa ko vpletene strani uporabijo vsako pravno sredstvo, ki je na razpolago na nacionalni ravni. Morda gre tu (delno) za dejstvo, da domači organi niso izpolnili svojih obveznosti, s katerimi bi zagotovili, da bi domač sodni sistem sestavljalo zadostno število sodnikov ter sodnega in upravnega osebja, da bi se lahko spoprijeli z vsemi primeri pravočasno, ali v primeru, ko domači sodniki ne opravljajo svojih nalog s potrebno hitrostjo.
Dne 6. oktobra 2005 je to Sodišče v sodbi Lukenda ugotovilo, daje bila kršitev pravice do sojenja v razumnem roku — vsaj kar se Slovenije tiče — sistemski problem, ki je izhajal iz neustrezne zakonodaje in neučinkovitosti pri izvajanju sojenja. Čeprav ta ugotovitev poraja domnevo, da so se dogajale sistemske kršitve v slovenskih primerih, kjer so sodni postopki trajali veliko let, pa si je še vedno treba ogledati specifične okoliščine vsakega primera.
V tein konkretnem primeru — podobno kot v več kot dvajset drugih slovenskih primerih v zvezi z razumnim časom, o katerih smo odločali danes — je večina ugotovila kršitev zahteve po sojenju v razumnem roku. To pa je eden od treh primerov, v katerem jaz nisem glasoval za kršitev.
Čeprav soglašam, da bi moralo zlasti Okrožno sodišče v Celju ukrepati veliko bolj hitro in učinkovito, po mojem mnenju splošni sodni postopek ni trajal pretirano dolgo na sedmih stopnjah sojenja. Treba je upoštevati tudi to, daje nasprotna stran vlagala pritožbo na pritožbo. V takšnih okoliščinah postopki dejansko trajajo mnogo dlje. Dejstvo, daje bil primer vrnjen na nižje sodišče za delno ponovno proučitev, ni v sodni praksi nič nenavadnega in ni nujno, da to razkriva pomanjkljivost v sodnem sistemu kot takem. Poleg tega je bilo v predmetnem sporu razsojeno dne 9. aprila 2002, to je šest let in osem mesecev po tern, ko je pritožnik sprožil pravdni postopek. Vprašanje stroškov in izdatkov, čeprav tesno povezano s predmetno pravdo, pa je ločena zadeva.


Podatki o posegih v dokument