Zapri

edit profil

POSTOPEK

1. Zadeva se je začela s pritožbo (št. 26828/06) proti Republiki Sloveniji, ki so jo po 34. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu: konvencija) pri Sodišču 4. julija 2006 vložili Milan Makuc, hrvaški državljan, in deset drugih pritožnikov. Po smrti Makuca se je zadeva preimenovala v Kurić in drugi proti Sloveniji. Pred velikim senatom ostaja osem pritožnikov (glej 15. odstavek).
2. Pritožnike so zastopali A. G. Lana in A. Saccucci, odvetnika iz Rima, ter A. Ballerini in M. Vano, odvetnika iz Genove (Italija).
3. Slovensko vlado (v nadaljnjem besedilu: vlada) je zastopal L. Bembič, državni pravobranilec.
4. Pritožniki so na podlagi 8. člena konvencije trdili, da jim je bil samovoljno odvzet status stalnega prebivalca, potem ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost leta 1991. Pritožili so se tudi na podlagi 13. člena konvencije, da niso imeli na voljo nobenega pravnega sredstva s tem v zvezi, in na podlagi 14. člena v povezavi z 8. členom konvencije, da so bili obravnavani diskriminacijsko. Na koncu so trdili, da so jim bile samovoljno odvzete pokojninske pravice v nasprotju s 1. členom protokola št. 1.
5. Pritožba je bila dodeljena tretjemu oddelku Sodišča (prvi odstavek 52. člena Poslovnika Sodišča), ki je 10. novembra 2006 sklenil, da o njej kot nujni zadevi obvesti toženo vlado po 40. členu Poslovnika Sodišča in da zanjo odobri prednostno obravnavo po 41. členu poslovnika.
6. 31. maja 2007 je tretji oddelek, ki so ga sestavljali sodniki: Corneliu Bîrsan, Boštjan M. Zupančič, Elisabet Fura, Alvina Gyulumyan, Egbert Myjer, David Thór Björgvinsson in Ineta Ziemele ter Santiago Quesada, sodni tajnik oddelka, sklenil, da obvesti toženo vlado o pritožbah na podlagi 8. člena samega in v povezavi s 13. in 14. členom konvencije ter na podlagi 1. člena protokola št. 1. Prav tako je bila sprejeta odločitev, da se bo hkrati odločalo o sprejemljivosti in utemeljenosti pritožbe (prvi odstavek 29. člena). Preostali del pritožbe je bil razglašen za nesprejemljivega.
7. Prejete so bile tudi pripombe tretje strani, srbske vlade, ki je uveljavljala pravico do posredovanja (prvi odstavek 36. člena konvencije in točka b prvega odstavka 44. člena poslovnika). Pripombe tretje strani so predložili tudi Equal Rights Trust, Open Society Justice Initiative, Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije ter Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, ki jim je predsednik senata dovolil, da posredujejo v pisnem postopku (drugi odstavek 36. člena konvencije in tretji odstavek 44. člena poslovnika). Tožena vlada in pritožniki so odgovorili na pripombe srbske vlade.
8. V zvezi z uradnim obvestilom po prvem odstavku 36. člena konvencije in točke a prvega odstavka 44. člena poslovnika vladi Hrvaške ter Bosne in Hercegovine nista želeli uveljavljati pravice do posredovanja v tej zadevi.
9. 13. julija 2010 je senat tretjega oddelka, ki so ga sestavljali sodniki: Josep Casadevall, Elisabet Fura, Corneliu Bîrsan, Boštjan M. Zupančič, Alvina Gyulumyan, Egbert Myjer in Ineta Ziemele ter Santiago Quesada, sodni tajnik oddelka, razglasil pritožbo za sprejemljivo glede pritožb osmih pritožnikov na podlagi 8., 13. in 14. člena konvencije ter soglasno razsodil, da sta bila kršena 8. in 13. člen konvencije in da proučitev pritožbe na podlagi 14. člena konvencije ni potrebna. Senat je tudi razsodil, da sorodnik pokojnega pritožnika Makuca nima pravnega razloga, da bi nadaljeval postopek namesto njega. Pritožbi Ljubomirja Petreša in Jovana Jovanovića, ki sta pridobila dovoljenje za stalno prebivanje, ter preostali del pritožb drugih pritožnikov so bili razglašeni za nesprejemljive. Poleg tega je senat toženi vladi navedel primerne splošne in individualne ukrepe, ki jih mora sprejeti po 46. členu, in pridržal odločanje o pravičnem zadoščenju po 41. členu konvencije.
10. Vlada je 13. oktobra 2010 zahtevala, da se zadeva preda velikemu senatu na podlagi 43. člena konvencije in 73. člena poslovnika. Zbor velikega senata je 21. februarja 2011 ugodil tej zahtevi.
11. Sestava velikega senata je bila določena v skladu z določbami četrtega in petega odstavka 26. člena konvencije ter 24. člena poslovnika. 3. novembra 2011 se je končalo mandatno obdobje predsednika Sodišča Jeana-Paula Coste. Na tem mestu ga je nasledil Nicolas Bratza in prevzel predsedovanje velikemu senatu v obravnavani zadevi (drugi odstavek 9. člena poslovnika). Jean-Paul Costa je po poteku svojega mandata še naprej sodeloval pri obravnavanju zadeve v skladu s tretjim odstavkom 23. člena konvencije in četrtim odstavkom 24. člena poslovnika.
12. Pritožniki in tožena vlada so predložili svoja pisna stališča. Prejete so bile tudi pripombe tretje strani, Urada visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), ki mu je predsednik dovolil, da posreduje v pisnem postopku pred velikim senatom (drugi odstavek 36. člena konvencije in tretji odstavek 44. člena poslovnika). Open Society Justice Initiative je tudi predložil dopolnjeno in prečiščeno vlogo.
13. 6. julija 2011 je bila javna obravnava v stavbi za človekove pravice v Strasbourgu (tretji odstavek 59. člena poslovnika).

Pred Sodiščem so nastopili:

(a) za toženo vlado
L. Bembič, državni pravobranilec, zastopnik,
V. Klemenc, državna pravobranilka, sozastopnica,
N. Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve,
J. Koselj, Ministrstvo za notranje zadeve,
I. Jeglič, Ministrstvo za notranje zadeve,
A. Snoj, Ministrstvo za notranje zadeve,
A. Jerman, Ministrstvo za notranje zadeve,
P. Pavlin, Ministrstvo za notranje zadeve,
S. Bardutzky, Ministrstvo za pravosodje, svetovalci;

(b) za pritožnike
A. G. Lana,
A. Saccucci, pooblaščenca,
N. Kogovšek Šalamon,
A. Sironi, svetovalki.

14. Veliki senat je poslušal nagovore Lana, Saccuccija in Bembiča ter njihove odgovore na vprašanja sodnikov. Pritožniki in tožena vlada so predložili dodatne informacije v pisni obliki.

DEJSTVA

I. OKOLIŠČINE ZADEVE

15. Prvi pritožnik, Mustafa Kurić, se je rodil leta 1935 in živi v Kopru (Slovenija). Je oseba brez državljanstva. Drugi pritožnik, Velimir Dabetić, se je rodil leta 1969 in živi v Italiji. Je oseba brez državljanstva. Tretja pritožnica, Ana Mezga, je hrvaška državljanka. Rodila se je leta 1965 in živi v Portorožu (Slovenija). Četrta pritožnica, Ljubenka Ristanović, je srbska državljanka. Rodila se je leta 1968 in živi v Srbiji. Peti pritožnik, Tripun Ristanović, sin četrte pritožnice, se je rodil leta 1988 in trenutno živi v Sloveniji. Je državljan Bosne in Hercegovine. Šesti pritožnik, Ali Berisha, se je rodil leta 1969 na Kosovu. Po najnovejših razpoložljivih podatkih je srbski državljan. Trenutno živi v Nemčiji. Sedmi pritožnik, Ilfan Sadik Ademi, se je rodil leta 1952. Živi v Nemčiji in je zdaj makedonski državljan. Osmi pritožnik, Zoran Minić, se je rodil leta 1972. Po navedbah vlade je srbski državljan.

A. Ozadje zadeve




1. Državljanstvo v SFRJ

2. Osamosvojitev Slovenije in izbris

3. Odločba Ustavnega sodišča RS z dne 4. februarja 1999 in nadaljnji razvoj dogodkov

4. Odločbe Ustavnega sodišča RS v drugih primerih, ki so jih predložili izbrisani

5. Odločba Ustavnega sodišča RS z dne 3. aprila 2003

6. Spremenjeni in dopolnjeni ZUSDDD

B. Okoliščine posameznih pritožnikov

1. Mustafa Kurić

2. Velimir Dabetić

3. Ana Mezga

4. Ljubenka Ristanović

5. Tripun Ristanović

6. Ali Berisha

7. Ilfan Sadik Ademi

8. Zoran Minić

II. UPOŠTEVANO MEDNARODNO IN NOTRANJE PRAVO IN PRAKSA

A. Notranje pravo in praksa




1. Zakonodaja nekdanje Socialistične republike Slovenije



(a) Zakon o državljanstvu Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23/76)

(b) Zakon o gibanju in prebivanju tujcev (Uradni list SFRJ, št. 56/80, s spremembami in dopolnitvami)

(c) Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83 in 11/91)

"Prijava stalnega prebivališča in prijava spremembe naslova stanovanja je obvezna za vse občane, kadar se v nekem naselju stalno naselijo ali spremenijo naslov stanovanja. Odjava stalnega prebivališča pa je obvezna za občane, ki se odselijo z območja Republike Slovenije."


2. Zakonodaja Republike Slovenije



(a) Izjava o dobrih namenih (Uradni list RS, št. 44/90-I)

... "Slovenska država zagotavlja … vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivališčem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo."


(b) Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I )

"Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije ne glede na njihovo narodno pripadnost brez sleherne diskriminacije skladno z Ustavo Republike Slovenije in veljavnimi mednarodnimi pogodbami …"


(c) Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I)

"Državljani drugih republik [nekdanje SFRJ], ki so na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije ...«


(d) Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I)

"Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno."

"V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki."

" Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.

Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil."



(e) Zakon o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, s spremembami in dopolnitvami)

"Ustavno sodišče z odločbo ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa ji ugodi in posamični akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odločanje."

"1. Če ustavno sodišče razveljavi ali odpravi posamični akt, lahko odloči tudi o sporni pravici oziroma svoboščini, če je to nujno zaradi odprave posledic, ki so na podlagi odpravljenega posamičnega akta že nastale ali če to terja narava ustavne pravice oziroma svoboščine, in če je na podlagi podatkov v spisu možno odločiti.

2. Odločbo iz prejšnjega odstavka izvrši organ, ki je pristojen za izvršitev posamičnega akta, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo in nadomestilo s svojo odločbo. Če po veljavnih predpisih ni pristojnega organa, ga določi ustavno sodišče."



(f) Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91 in 96/02 )

"Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje:

(1) da je dopolnila 18 let;

(2) da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije;

(3) da dejansko živi v Slovenji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje;

(4) da ima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost;

(5) da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja;

(6) da ni bila v državi, katere državljan je, ali v Sloveniji obsojena na zaporno kazen, daljšo od enega leta, za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je to dejanje kaznivo tako po predpisih njene države kot tudi po predpisih Republike Slovenije;

(7) da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji;

(8) da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države."

"Za državljana Republike Slovenije velja po tem zakonu, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije."

"Državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče …"

"Za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije lahko v roku enega leta od dneva uveljavitve tega zakona zaprosi polnoletna oseba, ki je imela na dan 23. decembra 1990 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi neprekinjeno živi, če izpolnjuje pogoje iz … tega zakona.

Pri odločanju na podlagi prejšnjega odstavka lahko pristojni organ glede izpolnjevanja pogoja iz … tega zakona upošteva dolžino prebivanja osebe v državi, njene osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki jo vežejo na Republiko Slovenijo, ter posledice, ki bi jih za osebo povzročila zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije."

...



(g) Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I)

"Tujec, ki pride na območje Republike Slovenije z veljavnim potnim listom, sme prebivati v njej tri mesece oziroma toliko časa, kolikor mu to dovoljuje izdani vizum, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače …

Če želi tujec na območju Republike Slovenije prebivati dlje, kot je to določeno s prejšnjim odstavkom, in je prišel zaradi šolanja, specializacije, zaposlitve, zdravljenja, opravljanja kakšne poklicne dejavnosti ali je sklenil zakonsko zvezo z državljanom Republike Slovenije, ima na območju države nepremično premoženje, uživa pravico, ki izvira iz dela v državi, oziroma ima drug upravičen razlog, zaradi katerega bi bilo njegovo daljše prebivanje v državi potrebno, mora … zaprositi za dovoljenje za začasno prebivanje."

"Dovoljenje za stalno prebivanje se lahko izda tujcu, ki najmanj tri leta neprekinjeno prebiva na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, ki opravičujejo stalno prebivanje na območju Republike Slovenije …"

"Tujcu, ki prebiva na območju Republike Slovenije na podlagi tujega potnega lista, izdanega vizuma ali dovoljenja za vstop ali v skladu z mednarodno pogodbo … ali mu je bilo izdano dovoljenje za začasno prebivanje …, se lahko prebivanje odpove:

(i) če to terjajo razlogi javnega reda, varnosti ali obrambe države;

(ii) če zavrača izpolnjevanje odločitev državnih organov;

(iii) če gre za ponavljajoče se ali hujše kršitve tujca zoper javni red in mir, varnost državne meje ali tega zakona;

(iv) če ga je obsodilo tuje ali naše sodišče za kaznivo dejanje na zaporno kazen najmanj treh mesecev;

(v) če ostane brez sredstev za preživljanje in mu preživljanje za čas prebivanja na območju Republike Slovenije ni kako drugače zagotovljeno;

(vi) če gre za zavarovanje zdravja ljudi."

"Tujca, ki ne zapusti ozemlja Republike Slovenije v roku, ki mu ga je določil pristojni organ oziroma republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, kot tudi tujca, ki prebiva v Republiki Sloveniji dalj, kot je določeno v prvem odstavku 13. člena tega zakona, ali prebiva dalj, kot mu je z odločbo dovoljeno začasno prebivanje, lahko pooblaščena uradna oseba organa za notranje zadeve privede do državne meje ali do diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, in ga napoti čez državno mejo ali izroči predstavnikom tuje države.

Za tujca, ki ne zapusti območja Republike Slovenije po prejšnjem odstavku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti, obstaja pa sum, da se bo ukrepu skušal izogniti, odredi republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, bivanje v prehodnem domu za tujce, vendar največ za 30 dni.

Tujcu, ki zaradi objektivnih okoliščin ne more takoj zapustiti ozemlja Republike Slovenije in ima sredstva za preživljanje, lahko republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, določi tudi drug kraj prebivanja."

"Do dokončnosti odločbe v upravnem postopku za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije določbe tega zakona ne veljajo za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike, in v roku šest mesecev od uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije zaprosijo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu navedenega zakona.

Za državljane SFRJ, ki so državljani druge republike, ki ne zaprosijo za državljanstvo Republike Slovenije v roku iz prejšnjega odstavka ali jim je izdana negativna odločba, začnejo veljati določbe tega zakona dva meseca po preteku roka, v katerem bi lahko zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, oziroma od izdaje dokončne odločbe."

"… Dovoljenja za stalno prebivanje, izdana po Zakonu o gibanju in prebivanju tujcev …, veljajo še naprej za vse tujce, ki so imeli ob uveljavitvi tega zakona stalno prebivališče na območju Republike Slovenije."

"…pri obravnavanju prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcev iz 16. člena Zakona o tujcih … naj Ministrstvo za notranje zadeve upošteva, da je izpolnjen pogoj za stalno prebivanje na območju Republike Slovenije takrat, ko je imel tujec prijavljeno stalno prebivališče najmanj tri leta in tukaj dejansko živi, preden so zanj začele veljati določbe Zakona o tujcih."


(h) Zakon o tujcih iz leta 1999 (Uradni list RS, št. 61/99, 108/2002, 112/2005, 107/2006, 71/2008 in 64/2009)

(i) Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: ZUSDDD) (Uradni list RS, št. 61/99 in 54/2000).

"Državljanu druge države naslednice nekdanje SFRJ (v nadaljevanju: tujec), ki je na dan 23. decembra 1990 imel na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in od tega dne dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi, oziroma tujcu, ki je na dan 25. junija 1991 prebival v Republiki Sloveniji in od tega dne dalje v njej tudi dejansko neprekinjeno živi, se, ne glede na določila Zakona o tujcih, … izda dovoljenje za stalno prebivanje, če izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu."

"Prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje se vloži v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona ...

Tujec, ki je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije …, pa mu je bila izdana negativna odločba, lahko vloži prošnjo iz prejšnjega odstavka v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe, če postane odločba dokončna po uveljavitvi tega zakona …"

"Dejansko življenje v Republiki Sloveniji po tem zakonu pomeni, da ima posameznik v Republiki Sloveniji središče življenjskih interesov, ki se presoja na podlagi njegovih osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih ali drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave. Upravičena odsotnost iz Republike Slovenije zaradi razlogov iz tretjega odstavka tega člena ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.

Pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji je izpolnjen, če je oseba zapustila Republiko Slovenijo in odsotnost v neprekinjenem trajanju ni trajala dlje kot leto dni, ne glede na razlog odsotnosti.

Pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji je izpolnjen tudi, če je odsotnost trajala več kot leto dni in gre za upravičeno odsotnost iz naslednjih razlogov:

– če je oseba zapustila Republiko Slovenijo zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva;

– če je oseba zapustila Republiko Slovenijo, ker jo je poslala na delo, študij ali na zdravljenje pravna oseba iz Republike Slovenije ali v primeru mladoletne osebe njeni starši oziroma skrbniki, ali če je bila zaposlena na ladji z matičnim pristaniščem v Republiki Sloveniji, za čas napotitve na delo, študij ali zdravljenje oziroma za čas zaposlitve na ladji;

– če je oseba zapustila Republiko Slovenijo, ker ni mogla pridobiti dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji zaradi neizpolnjevanja pogojev in ji je bila prošnja za izdajo dovoljenja zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen;

– če se oseba ni mogla vrniti v Republiko Slovenijo zaradi vojnih razmer v drugih državah, naslednicah nekdanje SFRJ ali iz zdravstvenih razlogov;

– če je bila oseba prisilno odstranjena iz Republike Slovenije na podlagi 28. člena … ali 50. člena Zakona o tujcih …, razen če je bila prisilno odstranjena zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države, zaradi storjenega kaznivega dejanja;

– če je bil osebi zavrnjen vstop v Republiko Slovenijo, razen v primeru, če ji je bil vstop zavrnjen zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države, zaradi storjenega kaznivega dejanja …

Če je odsotnost zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, razen iz druge alineje, trajala več kot pet let, se šteje, da je bil pogoj dejanskega življenja izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da se je v času odsotnosti poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.

Po tem zakonu izdano dovoljenje za stalno prebivanje ali izdana posebna odločba glede dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča za nazaj ali na podlagi 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/03) izdana dopolnilna odločba ne pomeni izpolnjenega pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji v postopkih, ki se vodijo po zakonu, ki ureja državljanstvo Republike Slovenije."



(j) Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, o obrazcu osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter o načinu vodenja in vzdrževanja registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 27/92).

212. Ustrezna določba tega pravilnika določa:

"V evidenci stalnega prebivalstva so podatki o državljanih Republike Slovenije, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na območju občine.

V evidenci stalnega prebivalstva pristojni organ označi državljane Republike Slovenije, ki začasno, za več kot tri mesece odpotujejo v tujino, in osebe, ki jim je organ odklonil prijavo stalnega prebivališča ..."



(k) Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07)

"Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Državno pravobranilstvo mora čim prej, najkasneje pa v 30 dneh, ustrezno ukrepati in predlagatelja obvestiti o stališču do njegovega predloga."


3. Sodna praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije



(a) Odločba Ustavnega sodišča z dne 4. februarja 1999 (U-I-284/94)

"Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, začetem na pobudo B. M. in V.T. …, na seji 4. februarja 1999 odločilo:

1. Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-1, 44/97 in 50/98) je v neskladju z ustavo, ker ne določa pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje oseb iz drugega odstavka 81. člena po poteku roka, v katerem bi lahko zaprosile za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, če tega niso storile, ali po dnevu, ko je postala odločba o nesprejemu v državljanstvo Republike Slovenije dokončna.

3. Ugotovljeno neskladnost iz prvega odstavka izreka mora zakonodajalec odpraviti v šest mesecih od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

4. Do odprave ugotovljene neskladnosti iz prvega odstavka izreka se zoper državljana druge republike nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije ne sme izreči ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena Zakona o tujcih, če je imel na dan plebiscita 23. 12. 1990 na območju Republike Slovenije prijavljeno stalno prebivališče in v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi.

Obrazložitev:

...

14. Ustavno sodišče ugotavlja, da se določbi drugega odstavka 13. člena in prvega odstavka 16. člena ZTuj za državljane drugih republik, ki niso pridobili državljanstva Republike Slovenije, ne bi smeli uporabljati. Prav tako ne bi smeli pristojni organi opraviti prenosa teh oseb iz obstoječega registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev iz lastnega nagiba (ex proprio motu) brez vsake odločbe ali obvestila prizadeti osebi. Za tako ravnanje niso imeli zakonske podlage. Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva, na katerega se sklicuje vlada v svojih pojasnilih, ne pozna izbrisa stalnega prebivališča na podlagi samega zakona.

Prav tako vlada nima zakonskega pooblastila, da s sklepom kot posamičnim aktom določi način izvajanja zakonskih določb. Na podlagi 120. člena ustave upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Ko je vlada ugotovila, da ZTuj v praksi ni mogoče uporabiti tudi za državljane drugih republik, bi morala zakonodajalcu predlagati ureditev njihovega pravnega statusa, ne pa s sklepom poseči v zakonodajno pristojnost.

15. Iz navedenih razlogov so bila z ZTuj, ki v prehodnih določbah ne ureja pravnega statusa državljanov drugih republik kot tujcev v Republiki Sloveniji, ki so imeli v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in so na njenem ozemlju tudi dejansko živeli, kršena načela pravne države iz 2. člena ustave. Zato so se državljani drugih republik s potekom rokov, določenih v drugem odstavku 81. člena, znašli v negotovem pravnem položaju. Iz besedila prehodne določbe, ki napotuje na uporabo določb ZTuj, te osebe niso mogle razbrati, kakšen položaj naj bi imele kot tujci in katere določbe zakona naj zanje veljajo. Zato ustavno sodišče ugotavlja, da je bilo zaradi neurejenega pravnega položaja državljanov drugih republik kot tujcev v Republiki Sloveniji kršeno načelo varstva zaupanja v pravo, ki je eno izmed načel pravne države.

16. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala brez utemeljenega razloga. Državljani drugih republik, ki se niso odločili za slovensko državljanstvo, povsem upravičeno niso mogli pričakovati, da bodo izenačeni s tujci, ki šele prihajajo v Republiko Slovenijo, in da bodo izgubili stalno prebivališče, in še to brez vsakršnega obvestila." ...”



(b) Odločba Ustavnega sodišča z dne 3. aprila 2003 (U-I-246/02)

"Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud in v postopku za presojo ustavnosti, začetim na pobude Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije, Ptuj, in drugih, ki jih zastopata M. K. in N. M. P. iz Ljubljane, na seji 3. aprila 2003 odločilo:

1. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99 in 64/01) je v neskladju z Ustavo, ker državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od navedenega dne ne priznava stalnega prebivanja.

2. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je v neskladju z ustavo, ker ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ iz prejšnjega odstavka izreka, ki jim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97).

3. 1. člen Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji je v neskladju z ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe.

4. Prvi in drugi odstavek 2. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji se v delih, v katerih določata rok treh mesecev za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, razveljavita. ...

7. Ugotovljene neskladnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka izreka mora zakonodajalec odpraviti v šestih mesecih od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

8. Z dovoljenjem za stalno prebivanje, izdanim na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ali na podlagi Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97) ali na podlagi Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99) se ugotavlja stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 dalje, če so bili tega dne izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Ministrstvo za notranje zadeve jim mora po uradni dolžnosti izdati dopolnilne odločbe o ugotovitvi njihovega stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji od 26. 2. 1992 dalje.

Obrazložitev:

...

15. Ker izpodbijani zakon državljanom drugih republik ne omogoča pridobitve stalnega prebivanja od dneva, ko jim formalnopravno ni bilo priznano, ter tako odpravlja ugotovljeno protiustavnost le delno, je v neskladju z ustavo. Načelo pravne varnosti kot eno od načel pravne države iz 2. člena ustave zahteva, da položaj navedenih oseb ne ostane v določenem obdobju pravno neurejen. Stalno prebivališče je pomembna navezna okoliščina za uveljavljanje določenih pravic in pravnih koristi, ki jih navedene osebe niso mogle uveljavljati zaradi pravno neurejenega stanja. Njihov položaj v Republiki Sloveniji je bil zaradi neurejenega stanja pravno negotov, saj so s pridobitvijo položaja tujca izgubili stalno prebivališče na območju Republike Slovenije in se znašli v neurejenem položaju ali v bistveno slabšem pravnem položaju (npr. začasno prebivališče), ki je za nekatere od prizadetih oseb trajal tudi do deset let. Da pravni položaj državljanov drugih republik še vedno ni pravno urejen, je razvidno iz priporočila, ki ga je Državni zbor sprejel ob obravnavi sedmega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2001 (Uradni list RS, št. 2/03) ...

22. Državljani drugih republik zaradi nepriznanja stalnega prebivanja od dneva, ko se je zaradi osamosvojitve Republike Slovenije spremenil njihov pravni status v status tujca, niso mogli uveljaviti pravic, ki bi jim pripadale kot tujcem s stalnim prebivanjem v Republiki Sloveniji. Pobudniki jih izrecno ne opredeljujejo, iz odločb ustavnega sodišča pa izhaja, da je šlo predvsem za pravice do akontacije vojaške pokojnine, pravice do varstvenega dodatka in za nemožnost zamenjave vozniškega dovoljenj. .."

B. Mednarodne listine in dokumenti




1. Arbitražna komisija konference o Jugoslaviji

2. Svet Evrope


(a) Konvencije v zvezi z državljanstvom

"1. Pri zadevah z državljanstvom ob nasledstvu držav bodo države pogodbenice spoštovale načela vladavine prava, pravila v zvezi s človekovimi pravicami in načeli, vsebovanimi v … tej konvenciji …, zlasti zato, da se prepreči brezdržavljanstvo.

2. Pri odločanju o dodelitvi ali odvzemu državljanstva ob nasledstvu držav bo vsaka država pogodbenica upoštevala zlasti:

(a) pristne in dejanske vezi obravnavane osebe z državo;

(b) običajno prebivališče osebe ob nasledstvu držav;

(c) voljo osebe;

(d) krajevni izvor osebe.

...”

"1. Država naslednica bo svoje državljanstvo podelila osebam, ki so ob nasledstvu držav imele državljanstvo države predhodnice in so oziroma bi ostale brez državljanstva kot posledica nasledstva držav v tistem času:

(a) so običajno prebivale na ozemlju, ki je postalo ozemlje države naslednice ali

(b) niso običajno prebivale v nobeni od teh držav, vendar so bile ustrezno povezane z državo naslednico.

2. Za pododstavek b prvega odstavka ustrezne povezave vključujejo med drugim:

(a) pravno zavezo teritorialni enoti države predhodnice, ki je postalo ozemlje države naslednice;

(b) rojstvo na ozemlju, ki je postalo ozemlje države naslednice;

(c) zadnje običajno prebivališče na ozemlju države predhodnice, ki je postalo ozemlje države naslednice."

"Države bodo sprejele potrebne ukrepe, da se zagotovi, da imajo osebe dovolj informacij o pravilih in postopkih v zvezi s pridobitvijo njihovega državljanstva.«


(b) Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin

(c) Komisar Sveta Evrope za človekove pravice

(d) Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti

3. Združeni narodi

"Vsaka država mora brez nepotrebnega odlašanja sprejeti zakonodajo o državljanstvu in drugih problemih v zvezi z nasledstvom držav skladno z določbami teh osnutkov členov. Sprejeti mora primerne ukrepe, da bodo osebe v razumnem roku obveščene o učinku zakonodaje na njihovo državljanstvo, o vseh izbirah, ki jih imajo po tej zakonodaji, ter o posledicah, ki jih bo izvajanje teh izbir imelo na njihov status.«

"Ob upoštevanju sprejetja zakona, ki ureja pravni status izbrisanih oseb, marca 2010 je odbor še naprej zaskrbljen zaradi položaja Neslovencev iz nekdanje Jugoslavije, vključno z Bosanci, etničnimi Albanci s Kosova, Makedonci in Srbi, katerih pravni status ostaja nerazrešen in imajo zato težave pri dostopu do socialnih in ekonomskih pravic, kot so dostop do zdravstvenih storitev, socialne varnosti, izobraževanja in zaposlitve. Odbor prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da novi zakon ne predvideva nobene navzven usmerjene akcije, ki bi bila namenjena izbrisanim osebam, živečim v tujini, da bi jih obvestili o obstoju tega novega zakona …

Odbor priporoča državi pogodbenici, da:

(a) dokončno razreši pravni status vseh prizadetih državljanov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki zdaj živijo v Sloveniji;

(b) zagotovi polno uživanje njihovih ekonomskih in socialnih pravic, vključno z dostopom do zdravstvenih storitev, socialnega zavarovanja, izobraževanja in zaposlovanja;

(c) začne obveščati izbrisane, ki trenutno živijo zunaj Slovenije, o novih zakonodajnih ukrepih in možnostih za njihovo uporabo;

(d) vsem posameznikom, ki jih je prizadel izbris, zagotovi polno povrnitev škode, vključno s povrnitvijo v prejšnje stanje, zadoščenjem, nadomestilom, ponovno usposobitvijo in jamstvi za neponovitev.

"Odbor je sicer seznanjen s sprejetimi zakonodajnimi ukrepi za spremembo Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, da bi odpravili določbe, razglašene za protiustavne, vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da državi pogodbenici ni uspelo uveljaviti tega zakona in obnoviti pravic do stalnega prebivališča za osebe, znane kot izbrisani, ki izvirajo iz drugih jugoslovanskih republik in jim je bilo stalno prebivališče v Sloveniji leta 1992 nezakonito odvzeto ter so se že vrnili v druge republike nekdanje Socialistične republike Jugoslavije. Odbor izraža zaskrbljenost, da so t. i. izbrisani in tudi tisti, ki pripadajo romski skupnosti, še vedno diskriminirani (3. in 16. člen).

Odbor glede na svoj splošni komentar št. 2 (2008) o 2. členu, ki ga morajo izvajati države pogodbenice, opozarja, da je posebna zaščita manjšin ali na družbeni rob odrinjenih posameznikov ali posebej ogroženih skupin del obveznosti države pogodbenice v skladu s konvencijo. V zvezi s tem odbor priporoča, da država pogodbenica sprejme ukrepe za vrnitev statusa stalnega prebivališča t. i. izbrisanim, ki so bile vrnjeni drugim državam nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Odbor tudi spodbuja državo pogodbenico, naj omogoči popolno vključitev izbrisanih v družbo, tudi tistih, ki pripadajo romski skupnosti, in jim zagotovi pravične postopke pri prošnjah za državljanstvo."

I. PREDHODNA VPRAŠANJA

A. Obseg zadeve




1. Ugotovitve senata

2. Navedbe strank pred velikim senatom


(a) Pritožnika

a) Vlada

3. Presoja velikega senata

B. Ugovori vlade, da je pritožba stvarno (ratione materiae) in časovno (ratione temporis) neskladna s konvencijo in je bila vložena prepozno




1. Ugovori vlade

2. Sodba senata

3. Presoja velikega senata

C. Ugovor vlade o pomanjkanju statusa žrtve

1. Trditve strank


a) Vlada

(b) Pritožniki

2. Sodba senata

3. Presoja velikega senata

D. Ugovor vlade, da notranja pravna sredstva niso bila izčrpana.

1. Trditve strank


a) Vlada

(b) Pritožniki

(c) Tretje strani

2. Sodba senata

3. Presoja velikega senata

(a) Dva pritožnika, ki nista nikoli dobila dovoljenja za prebivanje (Velimir Dabetić in Ljubenka Ristanović)

(b) Šest pritožnikov, ki so končno dobili dovoljenje za prebivanje (Mustafa Kurić, Ana Mezga, Tripun Ristanović, Ali Berisha, Ilfan Sadik Ademi in Zoran Minić)


(i) Posamične ustavne pritožbe

(ii) Pobuda za presojo ustavnosti zakonodaje

(iii) Spremenjeni in dopolnjeni ZUSDDD

(iv) Postopki za pridobitev državljanstva v primeru štirih pritožnikov, ki so zaprosili za slovensko državljanstvo

(v) Sklep

II. ZATRJEVANA KRŠITEV 8. ČLENA KONVENCIJE

314. Pritožniki so trdili, da jim je bila samovoljno odvzeta možnost ohraniti status stalnega prebivalca v Sloveniji. Sklicevali so se na 8. člen konvencije, ki se glasi:

"1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja.

2. Javna oblast se ne sme vmešavati v uresničevanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi."

A. Trditve strank




1. Pritožniki

2. Vlada

3. Tretje strani

B. Sodba senata

C. Presoja velikega senata




1. Ali 8. člen velja za pritožbe pritožnikov

2. Upravičenost posega


(a) Ali je bilo poseganje "v skladu z zakonom"?

(b) Ali je poseg sledil zakonitemu cilju?

(c) Ali je bil poseg "nujen v demokratični družbi"?

(d) Sklep

III. ZATRJEVANA KRŠITEV 13. ČLENA V POVEZAVI Z 8. ČLENOM KONVENCIJE

363. Pritožniki so trdili, da niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s svojimi pritožbami na podlagi 8. člena konvencije.
Sklicevali so se na 13. člen konvencije, ki se glasi:

"Vsakdo, čigar pravice in svoboščine, zajamčene s to konvencijo, so kršene, ima pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi, če je kršitev storila uradna oseba pri opravljanju uradne dolžnosti."

A. Trditve strank




1. Pritožniki

2. Vlada

3. Tretje strani

B. Sodba senata

C. Presoja velikega senata

IV. ZATRJEVANA KRŠITEV 14. ČLENA V POVEZAVI Z 8. ČLENOM KONVENCIJE

373. Pritožniki so trdili, da so bili pri uživanju svojih pravic po 8. členu konvencije diskriminirani na podlagi narodnostnega izvora v primerjavi z drugimi tujimi državljani (t. i. "pravi" tujci), ki so še naprej živeli v Sloveniji na podlagi izdanega dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje.

374. Sklicevali so se na 14. člen konvencije, ki se glasi:

"Uživanje pravic in svoboščin, določenih s to konvencijo, je zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine."

A. Trditve strank




1. Pritožniki

2. Vlada

3. Tretje strani

B. Sodba senata

C. Presoja velikega senata

1. Veljavnost 14. člena konvencije

2. Skladnost s 14. členom konvencije v povezavi z 8. členom


a) Splošna načela

(b) O obstoju razlike v obravnavanju oseb v podobnem položaju

(c) O objektivni in smiselni utemeljitvi

V. 46. ČLEN KONVENCIJE

397. 46. člen konvencije, če se upošteva, določa:

"1. Visoke pogodbenice se obvezujejo, da bodo spoštovale dokončno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke.

2. Dokončna sodba Sodišča se pošlje Odboru ministrov, ki nadzoruje njeno izvršitev. ..."

A. Trditve strank




1. Pritožniki

2. Vlada

B. Sodba senata

C. Presoja Sodišča

VI. 41. ČLEN KONVENCIJE

416. 41. člen konvencije določa:

"Če Sodišče ugotovi, da je bila kršena konvencija ali njeni protokoli, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoščenje, Sodišče po potrebi oškodovani stranki nakloni pravično zadoščenje."

A. Trditve strank




1. Pritožniki

2. Vlada

B. Sodba senata

C. Presoja velikega senata




1. Premoženjska škoda

2. Nepremoženjska škoda

3. Stroški in izdatki

4. Zamudne obresti

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE

1. s petnajstimi glasovi proti dvema razsoja, da ni pristojno za preverjanje pritožb, ki sta jih vložila Ljubomir Petreš in Jovan Jovanović;

2. soglasno zavrne ugovore vlade, da je pritožba stvarno (ratione materiae) in časovno (ratione temporis) neskladna z določbami konvencije in je bila vložena prepozno;

3. soglasno razsoja, da Mustafa Kurić, Ana Mezga, Tripun Ristanović, Ali Berisha, Ilfan Sadik Ademi in Zoran Minić po 34. členu konvencije lahko trdijo, da so "žrtve" zatrjevanih kršitev svojih pravic iz konvencije;

4. z devetimi glasovi proti osmim ugodi predhodnemu ugovoru vlade o neizčrpanju notranjih pravnih sredstev v primeru Velimirja Dabetića in Ljubenke Ristanović;

5. soglasno zavrne predhodni ugovor vlade o neizčrpanju notranjih pravnih sredstev v primeru preostalih pritožnikov (Mustafa Kurića, Ane Mezga, Tripuna Ristanovića, Alija Berishe, Ilfana Sadika Ademija in Zorana Minića);

6. soglasno razsoja, da je bil kršen 8. člen konvencije;

7. soglasno razsoja, da je bil kršen 13. člen v povezavi z 8. členom konvencije;

8. soglasno razsoja, da je bil kršen 14. člen v povezavi z 8. členom konvencije;

9. soglasno razsoja, da bi morala tožena vlada v enem letu po izreku te sodbe vzpostaviti domačo odškodninsko shemo posebej za ta primer (glej 415. odstavek);

10. soglasno razsoja, da glede katere koli premoženjske škode zaradi kršitev, ugotovljenih v obravnavani zadevi, vprašanje uporabe 41. člena še ni zrelo za odločanje in zato

a) v zvezi s tem pridrži navedeno vprašanje;
b) vladi in pritožnikom predlaga, naj v treh mesecih predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj Sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru;
c) nadaljnji postopek pridrži in pooblašča predsednika Sodišča za določitev nadaljnjega postopka po potrebi;

a) da mora tožena država v treh mesecih plačati te zneske:
i) pritožnikom Mustafu Kuriću, Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliju Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću po 20.000 EUR (dvajset tisoč evrov), zvišano za morebitni davek na te zneske, za nepremoženjsko škodo;
ii) 30.000 EUR (trideset tisoč evrov) vsem pritožnikom skupaj za stroške in izdatke v zvezi s postopkom, zvišano za davek, ki se morebiti zaračuna pritožnikom;
b) da se na navedene zneske od dneva, ko poteče rok navedenih treh mesecev, do plačila obračunajo linearne obresti po stopnji, ki je enaka stopnji posojilne obrestne mere Evropske centralne banke za vse zamudno obdobje, z dodanimi tremi odstotnimi točkami;

Sestavljeno v angleškem in francoskem jeziku in izrečeno na javni obravnavi v stavbi Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu 26. 6. 2012.

Vincent Berger Nicolas Bratza
pravni svetovalec predsednik

V skladu z drugim odstavkom 45. člena konvencije in drugim odstavkom 74. člena Poslovnika Sodišča so tej sodbi priložena ta ločena mnenja:

a) pritrdilno ločeno mnenje sodnika Zupančiča,

c) skupno delno odklonilno ločeno mnenje sodnikov Bratze, Tulkensa, Spielmanna, Kovlerja, Kalaydjieve, Vučinića in Raimondija,