Naloge iz ustanovne listine Združenih narodov niso uresničene
New York, 24. oktober 1995
Na slavnostnem zasedanju Generalne skupščine ob 50. obletnici ustanovitve OZN je Milan Kučan omenil BiH in Balkan ter poudaril, da kdor ne spoštuje ali celo deluje v nasprotju z načeli OZN, deluje v nasprotju z bistvom te organizacije in zato v njej ne more biti
Čestitkam in novemu upanju, ki so jih v teh dnevih dobili ZN, se pridružujejo tudi iskrene dobre želje ene njenih mlajših članic, Republike Slovenije. Mladost nam daje pravico, da ZN zaupamo in hkrati od njih veliko pričakujemo. Praznovanje visokega jubileja svetovne organizacije je za nas hkrati enkratna priložnost za razmislek o njeni vlogi, uspešnosti in težavah, s katerimi se spopada, in predvsem za pogled v njeno prihodnost.
Nedvomno je OZN v petdesetih letih upravičila svoj obstoj. Bila je nenadomestljiv dejavnik v mednarodnem življenju z dejavno vlogo pri preseganju hladne vojne, blokovske delitve sveta in umirjanju kriznih žarišč. Brez ZN bi bil svet danes nedvomno drugačen in bi naš planet ljudem kazal manj prijazno podobo. Veliko so prispevali k napredku in večji blaginji človeštva, k utrjevanju miru in postavili norme sodobnega produktivnega mednarodnega sodelovanja.
Vendar naloge, s katerimi so se ZN utemeljili v Ustanovni listini, niso uresničene. Nasprotno, na ključnem področju dejavnosti OZN, pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, jo bremeni pomanjkanje uspeha, ki vzbuja skrb. To je posebej vidno prav zdaj, v jubilejnem letu. Naj omenim zgolj BIH in Balkan, kajti e to je dovolj. Nepripravljenost ali nesposobnost prepoznati pravo, agresivno naravo vojne proti tej suvereni državi in članici OZN ter zavlačevanje in nedosledno ravnanje pri nasledstvu nekdanje Jugoslavije so začetne napake, ki jih tudi kasnejše politično, vojaško, človekoljubno in finančno angažiranje OZN ni moglo odpraviti, čeprav je hvalevredno ublažilo posledice nasilja nad nedolžnim civilnim prebivalstvom.
Želim poudariti, da je prav učinkovitost OZN pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti za prihodnost organizacije ključnega pomena.
Je temeljni problem njene sposobnosti, da udejanja idejo, ki je organizacijo spočela. Njen vpliv na dogajanja v svetu ni vnaprej zagotovljen. Svojo pomembnost, kredibilnost in legitimnost mora vselej znova dokazovati, svojo sposobnost potrjevati. Če je bilo med hladno vojno in grožnjo globalnega spopada paralizo OZN možno razumeti kot učinek bipolarnega sveta, pa je s koncem bipolarnosti ta udobna razlaga prenehala obstajati. Je pred izzivom, ki ne dovoljuje več izmikanja. Za OZN je napočil čas resnice, čas soočanja same s seboj.
Znašla se je v do zdaj najhujši politični in finančni, morda celo eksistenčni krizi. To se zdi protislovno, kajti človeštvo od ZN vedno več pričakuje in jim zato nalaga tudi vedno težja bremena pri ohranjanju in vzpostavljanju miru. A vendar je logično: ZN se pod težo dogodkov niso preuredili, ne organizacijsko, ne finančno, ne psihološko, da bi opravljali vlogo svetovnega redarja. Ali, kot je dejal nekdo: nič ni narobe z ZN, z njihovimi člani pa. Večinska in razširjena definicija ZN je, da so vsota svojih članov. To je res, toda so več kot samo to. Če bi bili samo vsota držav, bi bili podobni medvladni organizaciji, ki bi ji zlasti velike sile odmerjale natančno toliko moči in dajale toliko sredstev, kolikor bi v tistem trenutku ustrezalo njihovim koristim. ZN pa so več. Preko Varnostnega sveta lahko razpolagajo z atributi državne moči, s sredstvi in orožjem. Lahko bi bili in morali bi biti vrhovna moralna avtoriteta, ko gre za razsojanje o kršitvah temeljnih pravil mednarodnega sožitja in življenja.
V tem pogledu ne morejo biti nevtralni. Eden od pogojev za preporod ZN je, ali si bodo hoteli prizadevati za vlogo moralnega vodje pri političnem in pravnem urejanju življenja med narodi; to ne dovoljuje ekvidistančnosti, ko gre za najhujše grožnje miru in sodelovanju, narobe, zahteva moralno zavzetost in opredelitev.Ta zahteva je logična, če se strinjamo, da sta v sodobnem svetu brezbrižnost do trpljenja drugih na eni strani in nestrpnost na drugi večji bremeni kot katera koli posamezna dr ava ali ideologija.
Moralna verodostojnost ZN, nesporni vtis, da stojijo za svojimi načeli, je podlaga naslednje velike naloge, ki jo svet pričakuje od ZN: preventivna diplomacija. Nihče ni primernejši za opravljanje preventivne diplomatske vloge kot generalni sekretar svetovne organizacije, ki bo več kot samo vsota držav in tudi več kot vsota velikih držav, torej vrhovna moralna avtoriteta.
Sprijazniti se z neučinkovitostjo bi pomenilo odreči se ciljem, zaradi katerih je bila organizacija ustanovljena. Pomenilo bi samoukinitev OZN in izneverjenje upanju človeštva. Zaradi lastne odgovornosti in upanja, ki sta polo ena v poslanstvo OZN, moramo odkrito pogledati tej nevarnosti v obraz. Z vso resnostjo moramo pretehtati razmerje med prostovoljnostjo kot temeljnim načelom ZN in potrebo po odgovornem obnašanju do načel, zapisanih v temeljni listini, ki je pogoj za njihovo učinkovitost in s tem njihov ugled, avtoriteto in verodostojnost. Nobena suverena država ni bila prisiljena vstopiti v OZN. Včlanitev temelji na svobodni volji, ta pa predpostavlja pristajanje na obveznosti in ravnanje, kakršne zahtevajo načela, na katerih so utemeljeni ZN. Kdor teh načel ne spoštuje ali celo deluje v nasprotju z njimi, deluje v nasprotju s samim bistvom te organizacije in zato v njej ne more biti. Vrata za vstop v organizacijo morajo biti široko odprta vsem, odprta pa morajo biti tudi za odhod tistih, ki delujejo zoper poslanstvo ZN. Vsakdo mora sam izbrati svojo usodo in zanjo prevzeti odgovornost. Načelo prostovoljnosti izključuje samovoljo in nesolidarnost do skupne volje in prizadevanj.
Odgovornost za delovanje ZN ni porazdeljena enako. Velike države, ki razpolagajo z dejansko močjo in si vsak dan jemljejo pravico, da vplivajo na vse pomembnejše odločitve, so s tem sprejele največji del odgovornosti. Tudi odgovornosti, da uskladijo svoje interese glede ključnih problemov sodobnega sveta in zagotavljanja miru na vojnih žariščih. Njihovo voljo do moči morata spremljati ustrezna ustvarjalnost in posluh za celotno mednarodno skupnost. Upam, da so države članice OZN, ki imajo največjo odgovornost za organizacijo, slišale izraze zaskrbljenosti, izrečene na tem zasedanju. Slišale, da morata preventivna diplomacija in politika angažiranja ZN postati realnost, preden nastajajoči konflikti prerastejo v akutne krize.
Seveda je odgovornost za prihodnost OZN naša skupna. Slovenija je dala svoje konkretne predloge za prenovo ZN. Smo del, majhen del te organizacije. Vanjo smo vlo ili vsa naša upanja in smo v celoti pripravljeni nositi svoj del odgovornosti za njen uspeh, verodostojnost in učinkovitost.
Mr. President,
I am glad that I have had the opportunity to address this august Assembly in Slovene, my mother tongue and the language of my country. The people of Slovenia trust that the United Nations will live up to the challenges of our time and will fulfil the hopes of the coming century.
Thank you Mr. President.